Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (1.276-1.300)
- kóngo neskl. pril. (ọ̑) kem., v zvezi rdečilo kongo in kongo rdečilo organsko barvilo rdeče barve za mikroskopske preparate ♪
- kóntrafagót -a m (ọ̑-ọ̑) muz. pihalni instrument z najnižjim tonskim obsegom: igrati kontrafagot ♪
- kóntragovórnik -a m (ọ̑-ọ̑) knjiž. kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika, protigovornik: oglasil se je kontragovornik ♪
- kozmogóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kozmogonijo: osnova te pesnitve je kozmogonični mit; kozmogonične ljudske pripovedke / Kantova kozmogonična teorija ♪
- kozmogoníja -e ž (ȋ) veda o razvoju vesolja: ukvarjati se s kozmogonijo / mitične kozmogonije preprostih ljudstev ♪
- kozorógov -a -o prid. (ọ̑) geogr., v zvezi kozorogov povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni povratnik ♪
- krogotèk in krogoték -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) knjiž. kroženje: krogotek zemlje okrog sonca / krogotek življenja in smrti ♪
- krogotòk in krogotók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. kroženje: krogotok krvi po telesu / večni krogotok letnih časov ♪
- krógov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na krog: krogova ploskev / krogov izsek, odsek; krogov obod ♪
- krogovíčje -a s (ȋ) um. okras gornjega dela gotskih oken, sestavljen iz krogov, lokov: s krogovičjem obogatena okna ♪
- kultúrnozgodovínski -a -o prid. (ȗ-ȋ) nanašajoč se na kulturno zgodovino: kulturnozgodovinska študija ♪
- kuomintángovec -vca m (ȃ) pristaš kuomintanga: kuomintangovci in komunisti / hudi boji s kuomintangovci ♪
- kvaražugón -a m (ọ̑) zastar. črnoglednež, pesimist: je pravi kvaražugon ♪
- kvíslingovec tudi kvízlingovec -vca m (ȋ) kvisling: boj proti kvislingovcem ♪
- lagóda tudi lágoda -e ž (ọ́; á) knjiž. lagodnost, udobnost: miselna lagoda / množica potnikov je navalila v vagon in konec je bilo dotedanje lagode ♪
- lagóden tudi lágoden -dna -o prid., lagódnejši tudi lágodnejši (ọ́ ọ̄; á) 1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje: lagodna hoja / zavida jim lagodno in brezskrbno življenje 2. ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati: lagoden človek; preveč je lagoden, da bi se potrudil lagódno tudi lágodno prisl.: hoditi počasi in lagodno; sedel je za mizo in lagodno pripovedoval svoje doživljaje; lagodno živeti ♪
- lagódje -a s (ọ̑) knjiž. lagodnost, udobje: imeti hoče mir in lagodje ♪
- lagódnost tudi lágodnost -i ž (ọ́; á) 1. lastnost, značilnost lagodnega človeka: njegova lagodnost jih draži; premagati prirojeno lagodnost / delati z lagodnostjo 2. stanje, v katerem se človek ne trudi, ne prizadeva: tam je vladala lagodnost in površnost / duhovna lagodnost ♪
- lagôta -e ž (ó) star. lagodnost, udobnost: umska lagota / spoznali smo, da se bo sedaj nehala lagota dosedanjega življenja ♪
- lagôten -tna -o prid., lagôtnejši (ó) knjiž. 1. lagoden, udoben: lagotno življenje 2. lahkoten, živahen: stopal je z lagotnimi koraki lagôtno prisl.: lagotno je tekla po stezi; lagotno se zlekniti po travi ♪
- langobárdski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Langobarde: langobardska kultura ♦ zgod. langobardski limes nekdaj limes na vzhodnem obrobju Furlanije ♪
- lanúgo -a m (ȗ) biol. puhasta dlaka človeškega plodu, ki odpade pred rojstvom ali kmalu po njem ♪
- lárgo prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja široko: igrati largo lárgo -a m stavek ali skladba v tem tempu: začetni largo ♪
- laringofón -a m (ọ̑) teh. mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon ♪
- laringologíja -e ž (ȋ) med. nauk o grlu in boleznih grla ♪
1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376