Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (12.717-12.741)


  1.      naklonítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od nakloniti: naklonitev premoženja 2. star. dar, darilo: bogate kraljeve naklonitve templju ♪
  2.      nakloníti  -klónim dov. (ȋ ọ́) 1. knjiž. podariti, pokloniti: naklonil ji je lepo darilo; nikogar nima, da bi mu naklonil premoženje dal, prepustil / vso svojo ljubezen je naklonila otrokom // preskrbeti, omogočiti: naklonil mu je dobro službo / nikoli mi ni nič naklonil / usoda jim je naklonila zmago zmagali so 2. star. nagniti, prisiliti: k delu ga je naklonila velika potreba; nič ga ni moglo nakloniti, da bi se oženil 3. zastar. povzročiti, prizadejati: ne morejo pozabiti, kakšno sramoto jim je naklonil; nespametna ljubezen mu je naklonila žalost in sitnosti ● knjiž. samo malo časa mi še nakloni poslušaj me, sodeluj z menoj še nekaj časa; zastar. sramežljivo je naklonila glavo sklonila nakloníti se zastar. skloniti se, nagniti se: naklonila se je skozi okno; nakloniti se h komu / češnja se je naklonila na dvorišče // prikloniti se: nakloni se, preden odideš; igralec se je publiki globoko naklonil nakloníti si star. pridobiti si naklonjenost: zelo se je trudil, pa si je ni mogel nakloniti / nakloniti si občinstvo naklónjen -a -o 1. deležnik od nakloniti: zahvaliti se za naklonjeno knjigo / ljubeči pogled je bil naklonjen možu / stranska ploskev je precej naklonjena k osnovni nagnjena 2. navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ima, kaže pozitiven odnos do koga: predstojnik mu je naklonjen; naklonjeni so naši ureditvi; očetovsko, prijateljsko mi je naklonjen / javno mnenje jim ni naklonjeno / sreča, usoda nam je naklonjena ♪
  3.      naklónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na naklon 2: naklonska igla je kazala 90° ◊ geom. naklonski kot kot, ki ga oklepa dana premica ali ravnina z osnovno premico ali ravnino; lingv. naklonski glagol glagol, ki izraža odnos do drugega glagola ♪
  4.      naknáden  -dna -o prid. (ȃ) pisar. ki se zgodi, opravi po določenem dejanju; poznejši, dodaten: naknadni vpis; vnaprejšnja in naknadna kalkulacija / naknadni kredit naknádno prisl.: naknadno odobriti, plačati ♪
  5.      nakolénka  -e ž (ẹ̑) nav. mn. priprava za zavarovanje kolen: natakniti si nakolenke; gozdarji so pri sečnji uporabljali nakolenke ♪
  6.      nakopáti  -kópljem tudi -ám dov., nakôplji nakopljíte tudi nakôpaj nakopájte; nakôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem priti do določene količine česa: nakopati dovolj premoga; nakopali so tisoč ton rude / nekaj krompirja so že nakopali 2. ekspr., z dajalnikom povzročiti, da pride kdo v neugoden položaj: otrok ji je nakopal veliko bridkosti, skrbi; brzdaj jezik, da si ne nakoplješ nesreče, hudih nevšečnosti / s svojim ravnanjem si je nakopal veliko sovražnikov ∙ ekspr. nakopal si je številno družino skrbeti mora za številno družino; ekspr. nakopati si prehlad prehladiti se ♪
  7.      nakopávati  -am nedov. (ȃ) ekspr., z dajalnikom povzročati, da pride kdo v neugoden položaj: nakopavati nesrečo drugim; skrbi si nakopava / čemu bi si nakopaval njegovo jezo / nakopavati si sovražnike ∙ ekspr. noče si nakopavati žene na svoja ramena prevzemati nase skrbi za ženo ♪
  8.      nakopíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od nakopičiti: nakopičenje podzemeljskih plinov / nakopičenje dogodkov ♪
  9.      nakopíčenost  -i ž (ȋ) značilnost nakopičenega: nakopičenost predmetov / nakopičenost dogodkov ga utruja ♪
  10.      nakopíčiti  -im dov. (í ȋ) spraviti na kup: hudourniki so nakopičili skale; nad poljem so se nakopičili oblaki / nakopičiti blago v skladiščih / nakopičiti gnoj na voz // napraviti, da je česa kje v veliki količini: nakopičiti denar / rastline nakopičijo kalij v svojih celicah / nakopičil je še preveč dokazov nakopíčen -a -o: v gibajočem se telesu nakopičena energija; v sestavku je nakopičenih veliko neprimernih izrazov ♪
  11.      nakósiti se  -im se dov. (ọ́) najesti se pri kosilu: ustavili so se v gostilni in se nakosili ♪
  12.      nakosmatíti  -ím dov., nakosmátil (ȋ í) narediti kaj kosmato: blago so nakosmatili na obeh straneh; nakosmatiti usnje nakosmatèn -êna -o: nakosmatena tkanina ♪
  13.      nakracljáti  -ám dov. (á ȃ) nakracati: nakracljati nalogo ♪
  14.      nakrásti  -krádem dov., stil. nakràl nakrála (á ȃ) s krajo priti do česa: nakradli so veliko dragocenosti, nakita ♪
  15.      nakràt  prisl. (ȁ) star. naenkrat, nepričakovano: nakrat je stal pred njim / nakrat so zrasle iz tal visoke gore / zastar. vstala sta oba nakrat hkrati ♪
  16.      nakrátko  in na krátko prisl. (á) 1. izraža, da se dejanje dogaja a) malo časa: nakratko se ozreti, se zasmejati b) sorazmerno hitro: nakratko dihati / nakratko odpraviti človeka, zadevo 2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu: nakratko opisati, razložiti; nakratko mu je povedal / ekspr. nakratko (povedano), nisi pripravljen; prim. kratek ♪
  17.      nakrétiti  -im, in nakretíti in nakrétiti -im dov. (ẹ̄; ȋ ẹ́) star. povzročiti, narediti: nakretil mu je veliko sitnosti; kdo ve, kaj ti še lahko nakreti nakrétiti se, in nakretíti se in nakrétiti se zgoditi se, pripetiti se: to se lahko vsakemu nakreti; brezoseb. žal mi je, da se je tako nakretilo ♪
  18.      nakŕhati  -am dov. (ŕ r̄) s krhanjem načeti, poškodovati: mraz in veter sta nakrhala kamnite gmote; topovske krogle so zelo nakrhale zidove // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: vojna je nakrhala veliko ljudi; njuno sožitje se je nakrhalo nakŕhan -a -o: njegov ponos je zelo nakrhan; nakrhana disciplina ♪
  19.      nakričáti se  -ím se dov. (á í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po kričanju: v gozdu so se natekali in nakričali / ko se je nakričal, se je umiril ♪
  20.      nakrivíti  -ím dov., nakrívil (ȋ í) nekoliko ukriviti: vsako drugo bodico je nakrivil / usta je nakrivil v čuden nasmeh skrivil nakrívljen -a -o tudi nakrivljèn -êna -o: nakrivljena ograja ♪
  21.      nakúp  -a m (ȗ) 1. glagolnik od nakupiti: po nakupu živeža je srečala prijateljico; nakup obleke, ozimnice; imeti popust pri nakupu živil / odobriti sredstva za nakup strojev / iti po nakupih nakupovat // kar je nakupljeno: plačati, porabiti nakup / mesečni nakup 2. glagolnik od kupiti: odobriti nakup avtomobila; ponuditi, priporočiti komu kaj v nakup; imeti prednost pri nakupu / nepravilen nakup tega nogometaša / nakup in uporaba licence / državna prodaja oziroma nakup valut / ugodni nakupi; nakupi v tujini; v podjetju je odgovoren za nakupe nabavo / ekspr. kako ti ugaja moj novi nakup ♪
  22.      nakupoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki nakupuje: nakupovalka je dolgo izbirala blago ♪
  23.      nakupovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nakupovati: nakupovanje blaga; nakupovanje in preprodajanje / nakupovanje obleke in perila mu je v veliko breme ♪
  24.      nakupováti  -újem nedov. (á ȗ) s kupovanjem prihajati do česa: nakupovati živež / navadno nakupuje mati; šla je nakupovat // večkrat, navadno v večjih količinah kupovati: nakupovati blago ♪
  25.      nakuríti  in nakúriti -im dov. (ȋ ú) 1. ekspr. nahujskati, naščuvati: nakurila ga je proti sosedu; druge je nakuril nanj // zelo razjeziti, razdražiti: kdo vas je tako nakuril 2. redko zagosti: pazi, da ti kakšne ne nakuri 3. star. natepsti, pretepsti: nakuril ga je z bičem; molči, da te še enkrat ne nakurim nakúrjen -a -o: kaj si tako nakurjen; danes je zelo nakurjen proti njej ♪

   12.592 12.617 12.642 12.667 12.692 12.717 12.742 12.767 12.792 12.817  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA