Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (12.376-12.400)


  1.      múkanje  -a s (ū) glagolnik od mukati: mukanje lačne živine ♪
  2.      múkati  -am nedov. (ū) oglašati se z glasom mu: živina muka v hlevu; zateglo mukati / krava muka za teletom mukajóč -a -e: mukajoč kliče gospodarja; mukajoče krave ♪
  3.      múkepóln  -a -o [u̯n] prid. (ú-ọ̑ ú-ọ́) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukepolno življenje / mukepolno delo / mukepolna negotovost ♪
  4.      múkniti  -em dov. (ú ȗ) nav. slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besedice ni muknil / čeprav ga je bolelo, ni niti muknil ♪
  5.      múksniti  -em dov. (ú ȗ) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besede ne muksne / poslušal je in si ni upal niti muksniti ♪
  6.      múla 1 -e ž (ú) 1. domača žival, neposredna potomka osla in kobile: jahati, tovoriti na muli; mule in mezgi; natovorjen, trmast kot mula zelo // samica te živali: mule in mulci 2. nar. zahodno deklica, dekle: poslati mulo v trgovino / ima same mule hčere ♪
  7.      mulác  -a m (ȃ) nar. zahodno razposajen, objesten nedorasel fant, deček: mulaci so dražili otroke / kot nagovor ti presneti mulac, si se spet potepal ♪
  8.      mularíja  -e ž (ȋ) pog. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: mularija se je obešala na kolo, voz; prepovedujem ti igrati se s to mularijo / kot nagovor vam bom že pokazal, koga boste imeli za norca, mularija grda // ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi sama mularija; mularija naše ulice / odpeljal je svojo mularijo na sprehod sinove in hčere ♪
  9.      múlec  -lca m (ȗ) 1. pog. razposajen, objesten nedorasel fant, deček: mulci so mu poškodovali nov avto; bodo že ukrotili mulca, samo da jim pride v roke / kot nagovor kod si se potepal, mulec // ekspr. nedorasel fant, deček sploh: bil je še mulec, pa je že moral nositi puško; nagnal ga je kot mulca / moža ni nikoli doma, pa mora sama krotiti mulce otroke; ima hčer in dva mulca sinova 2. redko mulji samec: mulci in mule 3. slabš., redko neprijazen, nepriljuden moški: tak mulec je, da mu nobena družba ni po volji ♪
  10.      múliti  -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme ♪
  11.      múliti se  -im se nedov. (ú ȗ) ekspr. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: bila je užaljena in se je dolgo mulila / mulita se druga na drugo ♪
  12.      múlj  -a m (ȗ) drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju; morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem; rečni mulj; širok pas mulja ob obali // zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo ◊ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji ♪
  13.      múljenje 1 -a s (ū) glagolnik od muliti: muljenje trave / muljenje plevela ♦ agr. čas muljenja čas, ko žival na paši muli travo ♪
  14.      multi...  ali múlti... prvi del zloženk (ȗ) nanašajoč se na mnogo, več: multiformen; multilateralen, multimilijonar ♪
  15.      múltilaterálen  -lna -o prid. (ȗ-ȃ) večstranski, mnogostranski: multilateralni odnosi, sestanki; multilateralna pogodba, trgovina ♪
  16.      multípel  -pla -o prid. (ȋ) knjiž. mnogokraten, večkraten: multipli proporci ◊ med. multipli abscesi abscesi, ki se pojavijo na več mestih hkrati; multipla skleroza bolezen centralnega živčevja, pri kateri telo v presledkih hromi ♪
  17.      mumificíranje  -a s (ȋ) glagolnik od mumificirati: mumificiranje trupla; načini mumificiranja ♪
  18.      münchenski  -a -o [mínhǝn-] prid. (í) nanašajoč se na München: münchensko pivo ♦ zgod. münchenski sporazum sporazum med predstavniki Anglije, Francije in Nemčije leta 1938, da ima Nemčija pravico zasesti Sudete ♪
  19.      mundiál  -a m (ȃ) publ. svetovno prvenstvo: prirediti mundial v nogometu ♪
  20.      municípij  -a m (í) zgod., pri starih Rimljanih mesto z delno samoupravo: Pompeji so spadali k najbogatejšim municipijem // v srednjem veku mesto, ozemlje z delno samoupravo ♪
  21.      muréna  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. jeguljam podobne morske ribe s strupeno sluznico v gobcu, Muraenidae ♪
  22.      múrenček  -čka [rǝn] m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od muren: majhni murenčki; čirikanje murenčkov / klicati murenčka z bilko bezati v njegovo bivališče in govoriti določene besede ♪
  23.      múrka 1 -e ž (ȗ) gorska rastlina z dišečimi temno ali svetlo rdečimi cveti: diši po murkah; murke in encijani ♪
  24.      múrva  -e ž (ȗ) drevo z napiljenimi listi ali njegov robidnici podoben sad: jesti, nasaditi murve / bela z belimi, črna murva s črno rdečimi sadovi ♪
  25.      músati se  -am se nedov. (ȗ) nar. dolenjsko 1. goliti se: kokoši se musajo 2. biti v ljubezenskem odnosu: Fant se mi musa z revnim dekletom — še krilo ji bo moral kupiti (I. Zorec) ♪

   12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA