Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (1.192-1.216)



  1.      izpregovoriti  gl. spregovoriti
  2.      iztegoválen  -lna -o prid. () namenjen za iztegovanje: za zdravje so pomembne zlasti iztegovalne vaje ♦ usnj. iztegovalni stroj stroj za raztegovanje, nategovanje ovlaženih kož
  3.      iztegoválka  -e [tudi k] ž () anat. mišica, ki izteguje del okončine: palčna iztegovalka; iztegovalka stegna, zapestja; iztegovalke in upogibalke
  4.      iztegovánje  tudi stegovánje -a s () glagolnik od iztegovati: iztegovanje nog
  5.      iztegováti  -újem in stegováti -újem nedov.) 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegovati nogo v kolenu; iztegovati prste, roko / ptica izteguje perutnice // s prislovnim določilom dajati, imeti v takem položaju v določeni smeri: slepec je hodil počasi in iztegoval roke predse / ekspr.: drevesa iztegujejo veje na pot; iz doline se iztegujejo stranske dolinice 2. delati, povzročati, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino: iztegoval je vrat, da bi videl čez druge; mišice se krčijo in iztegujejo / vol je iztegoval hrapavi jezik / ekspr. samo leži in se izteguje po postelji se preteguje // s predlogom, v zvezi iztegovati roko, roke z iztegovanjem roke, rok a) prizadevati si doseči, prijeti kaj: iztegoval je roke proti njemu, da bi ga dosegel in dvignil; iztegovati roko po kozarcu b) izražati željo po čem: otrok izteguje roke k materi; iztegovala je roke za njim in jokala ● nizko ko se bo izvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; evfem. iztegovati prste po tujem imetju krasti; ekspr. vse življenje je služil, na starost pa izteguje roko berači; ekspr. kar naprej izteguje vrat, odkod bo kdo prišel radovedno gleda, opazuje iztegujóč in stegujóč -a -e: iztegujoč roke, mu je tekel naproti
  6.      izvagonírati  -am dov. () žarg. spraviti koga iz vagona, vlaka: izvagonirati vojake daleč za fronto ∙ pog., ekspr. ni več v odboru, so ga že izvagonirali odpustili, odslovili
  7.      izzlogováti  -újem dov.) izgovoriti, prebrati po zlogih: izzlogovati besedo
  8.      izžagováti  -újem nedov.) z žaganjem odstranjevati iz česa: izžagovati grče iz lesa
  9.      izžvrgoléti  -ím dov. (ẹ́ í) prenehati žvrgoleti: škrjanček je izžvrgolel / izžvrgoleti pesem
  10.      goda  -e ž (á) 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi / košarica rdečih jagod 2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda; osmukati jagode; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode; grozdne ali vinske jagode; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice 3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice; jagode na rožnem vencu 4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka ◊ bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum
  11.      godar  -ja m (ā) kdor goji, nabira jagode: bil je eden najbolj prizadevnih jagodarjev
  12.      godast  -a -o prid. (á) podoben jagodi: jagodast plod; obleka jagodaste barve ♦ bot. jagodasti storž storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi
  13.      goden  -dna -o prid. (á) nanašajoč se na jagodo: a) jagodni cvet; jagodno listje / jagodni sladoled, sok; jagodna marmelada / jagodna barva b) jagodni izbor pri predelavi grozdja
  14.      godica  -e ž (á) 1. manjšalnica od jagoda: grmi s črnimi jagodicami / ekspr. bi radi malo jagodic / kot nagovor da si le tukaj, jagodica moja 2. anat., navadno v zvezi prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica: vzeti kri iz prstne jagodice
  15.      godičast  -a -o (á) pridevnik od jagodica: jagodičasto sadje
  16.      godičevje  tudi jagodíčevje -a s (á; ) jagodičje: izdelovati sokove iz jagodičevja; nasad jagodičevja
  17.      godičje  tudi jagodíčje -a s (á; ) rastline, ki imajo za sad jagode, ali sadovi teh rastlin: gojiti jagodičje; uporaba jagodičja; sadni sokovi iz ribeza in drugega jagodičja / poseke z gostim mladjem in jagodičjem (rdečimi) jagodami
  18.      godičnica  tudi jagodíčnica -e ž (á; ) bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami, Arbutus unedo
  19.      jagodíšče  ingodišče -a s (í; á) kraj, prostor, kjer rastejo jagode: veliko jagodišče
  20.      godje  -a s (á) več jagod, jagode: v vinogradu so pobirali osuto jagodje ♦ um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki niza jagod
  21.      godka  -e ž (á) manjšalnica od jagoda: grozdi iz drobnih jagodk / ekspr. kupite kaj jagodk
  22.      godnat  -a -o prid. (á) poln jagod: jagodnat grozd
  23.      godnik  -a m (á) bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami; jagodičnica
  24.      jagodnják  -a m (á) 1. nasad jagod: urediti si jagodnjak 2. bot. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti, Fragaria
  25.      godov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na jagoda 1: jagodovi listi / jagodov sladoled; jagodova marmelada

   1.067 1.092 1.117 1.142 1.167 1.192 1.217 1.242 1.267 1.292  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA