Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (11.876-11.900)


  1.      míl  -a -o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti 2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega // malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki 4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja 5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina 6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud ● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem mílo prisl.: milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati ∙ ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen míli -a -o sam.: knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
  2.      milánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica ♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno ♪
  3.      mílček  -čka m (ȋ) redko miljenček, ljubljenček: neprestano se ukvarja s svojim milčkom; bil je njegov milček ♪
  4.      mílica  -e ž (ȋ) zastar. draga, ljubljena ženska: postala je njegova milica / kot nagovor ne misli več na to, milica (moja) ♪
  5.      mílica  tudi milíca -e ž (ȋ; ȋ) 1. uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici // pog. miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico 2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice ♪
  6.      míličar  -ja m (ȋ) pog. miličnik: miličarji so jih dolgo zasliševali ♪
  7.      milijón  -a m (ọ̑) 1. tisoč tisočev: šteti do milijon(a); dva milijona in pol / v prilastkovi rabi: posojilo znaša milijon dolarjev; knjižnica ima pol milijona knjig; več milijonov let; tudi nesklonljivo dežela z milijon prebivalci // pog. vrednost toliko denarnih enot: izposoditi si milijon; pri njegovem bogastvu se nekaj milijonov ne pozna; avto stane pet milijonov pet milijonov dinarjev / ekspr. svoje milijone bom lahko že sam zapravil 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: povedala ji je milijon stvari; elipt. milijoni umirajo od lakote milijoni ljudi / na nebu je na milijone zvezd ● ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal ♪
  8.      milijonínka  -e ž (ȋ) del na milijon enakih delov razdeljene merske enote: priprava zaznava celo milijoninke stopinj; deset milijonink grama / ekspr. vse se je zgodilo v milijoninki sekunde v izredno kratkem času ♪
  9.      militarizácija  -e ž (á) glagolnik od militarizirati: militarizacija države / militarizacija vesolja ♪
  10.      militarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. uveljavljati militarizem: reakcija hoče državo militarizirati // podrejati vojaškim potrebam, vojaškim interesom: militarizirati vzgojo / militarizirati železničarje 2. redko postavljati, nameščati vojaštvo in vojaške naprave na kako ozemlje: militarizirati obmejni pas militarizíran -a -o: militarizirana država; militarizirano vesolje ♪
  11.      míliti 1 -im nedov. (ȋ) 1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki 2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila míliti se zastar. 1. dobrikati se, prilizovati se: militi se komu; maček se je milil okrog otroka 2. smiliti se: še žival se mu ne mili míljen -a -o: otrok je bil od vseh ljubljen in miljen; prim. miljen ♪
  12.      miljé  -ja m (ẹ̑) knjiž. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: iztrgali so ga iz njegovega miljeja; mestni, vaški milje; vpliv miljeja na delo, učenje / pisatelj predvojni milje dobro pozna; milje drame, povesti / ustvariti domač milje duhovno ozračje ♪
  13.      míljen  -a -o prid. (ȋ) star. drag, ljub: ni se mogla ločiti od svojega miljenega otroka; njegovo miljeno dekle je odšlo; prim. militi ♪
  14.      míljenec  -nca m (ȋ) ekspr. ljubljenec: njegov miljenec ga je v nesreči zapustil; bil je miljenec vse družine / miljenec usode ♪
  15.      míljenje 1 -a s (ȋ) glagolnik od militi1: miljenje sunkov / potolažila ga je z miljenjem ♪
  16.      míljenje 2 -a s (ȋ) glagolnik od militi2: močno miljenje škoduje; miljenje rok, telesa ♪
  17.      mílnica  -e ž (ȋ) 1. raztopina mila v vodi: narediti milnico; oprati kaj v milnici, z milnico; gosta, razpenjena milnica; delati mehurčke iz milnice / pri britju se na debelo namaže z milnico 2. bot. rastlina z belimi, rožnatimi ali rožnato rdečimi cveti v socvetju, Saponaria: navadna, rdeča milnica ♪
  18.      miloglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec ♪
  19.      milórd  -a m (ọ̑) v angleškem okolju naslov za aristokrata, lorda: milord je zapravil dosti premoženja / kot nagovor dobrodošli, milord ♪
  20.      milosŕčje  -a s (ȓ) star. dobrosrčnost, usmiljenost: njegovo milosrčje ga je ganilo ♪
  21.      mílost  -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je // kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji 2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti 3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost 4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja ● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen ◊ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis ♪
  22.      mílosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na milost: a) milostna sodba / iron. naklonil mu je milosten nasmešek b) bil je milosten z njim; gospa je zelo milostna c) milostna podoba / ob spominu na umrle Bog bodi milosten njegovi duši ◊ lov., voj. milostni strel, sunek strel, sunek, s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu mílostno prisl.: milostno mu je dovolil oditi; milostno odzdraviti ♪
  23.      milostív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. usmiljen, prizanesljiv: nebo ti bodi milostivo / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju milostiva gospa; sam.: hvala lepa, milostiva ♪
  24.      milostljív  -a -o prid. (ȋ í) star. usmiljen, prizanesljiv: bil je milostljiv vladar / milostljiva usoda / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju milostljiva gospa / iron. naj mi milostljivi gospodje oprostijo zamudo; sam.: to je ukazala milostljiva ♪
  25.      milostljívost  -i ž (í) star. lastnost milostljivega človeka: njegova dobrota in milostljivost / ekspr. sit sem že tvoje milostljivosti ♪

   11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA