Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (11.542-11.566)


  1.      Matjážev  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravljičnega kralja Matjaža: Matjaževa brada; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno ♪
  2.      mátuška  -e ž (ȃ) ljubk., v ruskem okolju mati, mamica: njegova matuška je vsa sključena od starosti / matuška Volga ♪
  3.      mavčár  in mávčar -ja m (á; ā) kdor dela z mavcem: razpisano je delovno mesto mavčarja na nezgodnem oddelku klinike / mavčar je že izdelal štukaturni strop ♪
  4.      mávčen  -čna -o prid. (ā) ki je iz mavca: mavčni kipec, odlitek, predmet; mavčne štukature / mavčna malta ♦ med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; mavčna obveza ali mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov ♪
  5.      mávelj  -vlja m (á) bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus ♪
  6.      mávra 2 -e ž (ȃ) nar. mavrica: mavra se je razpenjala od gore do gore; pog. pijan kot mavra zelo / božja mavra ♪
  7.      mávrah  -a m (ā) užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom: nabirati mavrahe ♦ bot. koničasti, užitni mavrah ♪
  8.      mávsati se  -am se nedov. (ȃ) nar. goliti se: kokoši, ptiči se mavsajo ♪
  9.      mávžati  -am nedov. (ȃ) 1. pog. drgniti, navadno s snegom: mavžati koga s snegom 2. nar. odstranjevati ščetine, goliti: mavžati prašiča ● nar. mavžati čreva prati; pog., ekspr. mavžati otroke umivati ♪
  10.      máz  -í ž (ȃ) knjiž. mazilo, mast: mazati z mazjo // premaz: maz se je hitro posušila ◊ anat. sklepna maz gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži ♪
  11.      mázanje  in mazánje -a s (á; ȃ) glagolnik od mazati: pravilno mazanje strojev; mast, olje za mazanje ležajev; priprava, sredstvo za mazanje / mazanje z denarjem se je obneslo; zaradi mazanja je prišel v dobro službo ◊ strojn. krožno mazanje pri katerem kroži olje od zbiralnika v ležaj in nazaj ♪
  12.      mázati  mážem nedov., mázala in mazála (á ȃ) 1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: mazati čevlje, jermene; kose kruha mazati z marmelado, maslom; mazati se po hrbtu; mazati se s kremo za sončenje / mazati smuči // ekspr. barvati, pleskati: belo steno je rdeče mazal / slabš. mazati platno slikati 2. pog., ekspr. ličiti: mazati obrvi; ona se preveč maže; mazati si oči 3. dajati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: mazati ležaje / mazati kolo, stroj; puško je dobro mazal 4. pog. podkupovati: mazati koga z darili, denarjem; njihov šef se da mazati 5. delati kaj umazano: ne maži zvezkov; s čevlji mi mažeš hlače; pri delu se mu ni treba mazati; ne maži si obleke / ekspr. turisti mažejo stene s svojimi čačkami; slabš. mazati papir pisateljevati, pisati // ekspr. jemati komu ugled, sramotiti: prati svoje in mazati tuje ime; da bi sebe opral, nas maže 6. ekspr. tepsti, pretepati: mazati koga z leskovo palico; mazati ga po goli koži 7. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: mazal mu je, če je le imel priložnost 8. pog., ekspr. reševati koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: mazal ga je ven, kolikor je mogel; mazati se iz zadrege s praznimi izgovori ● slabš. težko ga gledam, ko tako maže počasi dela; ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. ne maže si rok z delom noče ročno delati; noče delati sploh; pog., ekspr. jaz jo pa počasi mažem po poti grem, hodim; žarg., šport. njihova reprezentanca nas povsod maže premaguje; ekspr. mazati komu oči prikazovati komu kaj drugače, kot je v resnici; ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni; slabš. mazati številke na tablo pisati; pog., šalj. človek ne more samo delati, treba je tudi mazati piti, jesti; če ne mažeš, ne teče ◊ gastr. nanašati na testo, meso tanko plast redkega živila; nanašati nadev na razvaljano testo za potico ali na biskvit za torto, rolado mázan -a -o: ležaji so dobro mazani ♪
  13.      mazàv  -áva -o tudi mázav -a -o prid. (ȁ á; á) ki se da mazati, razmazati: nadevu primešamo malo goste omake, da postane mazav; mehka in mazava snov / izdelovati mazavi sir; mazavo testo testo, ki se prijema rok in orodja ◊ kem. mazavo milo kalijevo milo ♪
  14.      mazíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. star. mazati, vtirati v kožo: sužnja jo je mazilila z oljem; maziliti se z dišavami; maziliti si lase // balzamirati: maziliti mrliča 2. rel. z oljem za maziljenje obredno mazati: maziliti čelo; maziliti roke pri mašniškem posvečenju / maziliti birmanca / maziliti kralja zlasti v fevdalizmu podeliti, priznati vladarsko oblast z maziljenjem mazíljen -a -o deležnik od maziliti: moški z maziljenimi lasmi; maziljene roke; z dišavami maziljeno telo // ekspr. pretirano slovesen, sladkoben: maziljen domislek, glas; maziljeno vedenje; prisl.: maziljeno govoriti, se vesti ♪
  15.      mazíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od maziliti: olje za maziljenje / maziljenje trupla ♦ rel. (bolniško) maziljenje peti od sedmih zakramentov katoliške cerkve ♪
  16.      mazíljenost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost maziljenega: maziljenost govora, vedenja ♪
  17.      mazívo  -a s (í) teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv ♪
  18.      mazút  -a m (ȗ) teh. gosta tekočina, ki ostane pri frakcionirani destilaciji nafte: kuriti z mazutom; poraba mazuta // pog. kurilno olje ♪
  19.      mažorétka  -e ž (ẹ̑) dekle, mlada ženska v posebni uniformi, ki ob javnih prireditvah koraka, pleše navadno ob spremljavi godbe na pihala: nastop mažoretk ♪
  20.      mèč  mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč; ročaj meča; slišalo se je žvenketanje mečev; boj, udarec z mečem; star. vihteti bridke meče ostre; svetli meč; zvezda repatica je bila kakor ognjen meč / dvorezen meč ki ima rezilo na obeh straneh; pren., ekspr. ostri meč mitraljezov je sekal skozi noč // šport. sablja z rokobranom, topim rezilom in zaščitno kroglico na koncu za športno sabljanje: učiti se držati meč; tekmovalec z mečem 2. knjiž., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom kar se pojavlja z veliko močjo, silo: verjeti v meč pravice; žareči meči usode / pretresel nas je meč tujega gorja 3. nar. zahodno gladiola: na vrtu so visoko pognali meči ● star. meči se bliskajo boj je; star. potegniti, prijeti, zgrabiti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; star. končati pod mečem biti obglavljen; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen meč človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov; požiralec mečev artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo rezilo meča; star. uma svetli meč razum, pamet ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; igr. meč pri briškoli igralna karta s podobo meča; zgod. dva meča v fevdalizmu državna in cerkvena oblast ♪
  21.      méča  méč in mêča mêč s mn. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) zadnji, mišičasti del goleni: pes ga je ugriznil v leva meča; krč v mečih ♪
  22.      mêčarica  -e ž (ȇ) velika morska riba z mečastim podaljškom zgornje čeljusti: loviti mečarice; meso mečarice ♪
  23.      mečáva 1 -e ž (ȃ) 1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredica ♦ anat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela // nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen 2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava 3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra 4. knjiž. mehkost: mečava prsi ● redko zunaj je mečava južno vreme, odjuga ♪
  24.      mêček  -čka m (ē) 1. nav. ekspr. manjšalnica od meč: z mečkom v roki se mu previdno bliža 2. bot. liliji podobna divja ali vrtna rastlina z dolgimi, trdimi listi in velikimi cveti, Gladiolus: gojiti mečke / ilirski meček ◊ rib. majhna riba, katere samec ima v obliki meča podaljšano repno plavut, Xiphophorus helleri ♪
  25.      mečevánje  -a s (ȃ) glagolnik od mečevati se: učiti se mečevanja; tehnika, spretnost mečevanja ♪

   11.417 11.442 11.467 11.492 11.517 11.542 11.567 11.592 11.617 11.642  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA