Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (1.142-1.166) 
- glógovka -e ž (ọ̄) redko palica iz glogovega lesa: s seboj je imel za palec debelo glogovko ♪
- grêgor -ôrja m (é ó) slabš., v zvezi babji gregor ženskar, babjak: le po kom se je vrgel ta babji gregor ♪
- gregorijánski -a -o prid. (ȃ) v zvezah: astr. gregorijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; muz. gregorijanski koral (staro)krščanska enoglasna liturgična glasba, ki jo je uredil Gregor Veliki ♪
- grgòt -ôta m (ȍ ó) redko grgranje: grgot potoka ♪
- grgotáti -ám nedov. (á ȃ) redko 1. grgrati: ni mogel govoriti, samo grgotal je; brezoseb. v grlu ji je grgotalo 2. gruliti: nad njim so grgotale grlice ♪
- grgotàv -áva -o prid. (ȁ á) redko grgrav: zapel je z grgotavim glasom ♪
- heksagonálen -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
- hercegóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hercegovce ali Hercegovino: hercegovsko narečje / hercegovski tobak ♪
- heterogoníja -e ž (ȋ) zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh ♪
- heterozigóten -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica ♪
- hidálgo -a m (ȃ) v fevdalni Španiji nižji plemič: ponosen španski hidalgo ♪
- homozigóten -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z enakima genoma: homozigotni individuum; homozigotna jajčna celica ♪
- igó ižésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. knjiž., redko jarem: vola so odpeli izpod ižesa / rešiti se turškega ižesa / dajatve so bile za ljudstvo strašno igo nadloga, breme 2. nar. vprežna priprava, ki se da živali na čelo; čelni jarem: vol je tiščal glavo v igo ♪
- ígor -ja m (ȋ) agr. krompir domače sorte z belkastim mesom, odporen zlasti proti krompirjevi plesni: letos je igor dobro obrodil ♪
- imágo -a m (ȃ) zool. žuželka na zadnji razvojni stopnji; razvita, odrasla žuželka: imago je pogosto krilat ♪
- índigo -a m (ȋ) 1. modro barvilo iz indigovca: pridobivati indigo; iz Indije uvažajo cimet, vanilijo in indigo; kot indigo moder cvet ♦ kem. modro rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke 2. indigovec: nasadi sladkornega trsa in indiga 3. pog. indigo papir: vložiti med liste indigo; neskl. pril.: indigo papir papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo; obleka indigo barve; prisl.: indigo modra obleka ♪
- índigov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indigo ali indigovec: indigov nasad / indigova barva / indigov papir kopirni papir ♪
- índigovec -vca m (ȋ) tropska rastlina s pernatimi listi, iz katere se pridobiva indigo: nasadi indigovca ♪
- íngot -a m (ȋ) metal. nekoliko koničasta klada za nadaljnjo obdelavo: jekleni, železni ingoti; ingoti iz aluminija; valjanje ingotov ♪
- izglágolski -a -o prid. (á) lingv. izpeljan iz glagola: izglagolski samostalnik ♪
- izgobezdáti -ám tudi zgobezdáti -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. nepremišljeno reči, povedati: vse je izgobezdal sosedom ♪
- izgodíti -ím in zgodíti -ím dov., izgódil in zgódil (ȋ í) povzročiti, da postane kaj godno: izgoditi hruške, seme; mladiči so se izgodili; pren., ekspr. trpljenje ga je izgodilo ♦ agr. izgoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla ♪
- izgolčáti -ím tudi zgolčáti -ím [u̯č] dov., izgólči tudi zgólči; izgólčal tudi zgólčal (á í) ekspr. nerazločno, težko izgovoriti: končno je le nekaj izgolčal; besede je bolj izgolčal, kot izgovoril / dovolj je za danes, je izgolčal rekel, povedal ♪
- izgoljufáti -ám dov. (á ȃ) ekspr., redko z goljufanjem priti do česa: izgoljufal je potrdilo ♪
- izgóltati -am [u̯t] dov. (ọ́) ekspr. nerazločno, težko izgovoriti: pridušeno je izgoltal nekaj besed / ves sem zbit, je izgoltal rekel, povedal ♪
1.017 1.042 1.067 1.092 1.117 1.142 1.167 1.192 1.217 1.242 
