Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (11.367-11.391)


  1.      malovérnost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost malovernega človeka: malovernost nekaterih boječih ljudi / novo delo je začel z nekako malovernostjo in negotovostjo ♪
  2.      malverzácija  -e ž (á) knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja ♪
  3.      malverzánt  -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri, goljufa: ugotovili so, da je malverzant ♪
  4.      máma  -e ž (á) v družinskem okolju ženska v odnosu do svojega otroka: mama peče kruh; pokliči mamo; z mamo je šel v trgovino / kot nagovor mama, igraj se z nami; v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama / stara mama stara mati, babica ∙ ekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane ♪
  5.      mamelúk  -a m (ȗ) 1. zgod., nekdaj vojak enote turško-egiptovske vojske v Egiptu, ki si je pridobila oblast: oddelek mamelukov // konjenik Napoleonove telesne garde iz Egipta: hraber mameluk 2. knjiž., slabš. kdor služi tujim političnim interesom: nemškutarski mameluk ♪
  6.      mámi  ž neskl. (ȃ) ljubk. mama, mati: mami me bo peljala v šolo / naša dobra, draga mami / kot nagovor: mami, počakaj; hvala, mami ♪
  7.      mámica  -e ž (ā) ljubk. mama, mati: otrok se dobrika mamici / kot nagovor dober večer, mamica / stara mamica stara mati, babica ∙ ekspr. obleka za bodoče mamice za noseče ženske ♪
  8.      mámika  -e ž (ā) nar. štajersko mama, mati: otrok kramlja z mamiko / kot nagovor draga mamika / ženska je naredila vtis ljubeznive mamike ♪
  9.      mamílo  -a s (í) sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati mamila; vbrizgati mamilo; močno mamilo; tihotapci mamil / vpliv mamil na mladino; navajenost na mamila / ekspr. v vinu je iskal mamila svojim bolečinam utehe ♪
  10.      mamíti  in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ȋ á; á ȃ) 1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami 2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto mamèč -éča -e: mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren ♪
  11.      mámka  -e ž (ā) 1. ljubk., zlasti v kmečkem okolju starejša (poročena) ženska, navadno gospodinja; mati: iz kuhinje je prišla mamka / kot nagovor kaj bo dobrega, mamka / na klopeh po parku so sedele mamke in botre 2. ljubk. mama, mati: moja mamka me ima zelo rada / kot nagovor stori, mamka, kakor želiš 3. v medmetni rabi, v zvezi (sveta) mamka božja izraža začudenje, nejevoljo: (sveta) mamka božja, ali je to mogoče, je kriknila ♪
  12.      mámljenje  -a s (á) glagolnik od mamiti: rad se je spominjal mamljenj, ki jih je povzročala njena bližina / bila je gluha za njegovo mamljenje ♪
  13.      mamljív  -a -o prid., mamljívejši (ȋ í) 1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje 2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva mamljívo prisl.: rože so mamljivo dišale; mamljivo je govoril ♪
  14.      mamonízem  -zma m (ȋ) knjiž. pohlep po bogastvu, denarju: obsojati, zagovarjati mamonizem ♪
  15.      mána  -e ž (ā) 1. sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice: čebele nabirajo mano; hojeva mana; listna mana 2. po bibliji snov, ki jo je Bog pošiljal Izraelcem za hrano v puščavi na poti v Palestino: nabirati mano; kakor sladko mano so sprejeli vsako njegovo besedo; pren., ekspr. to je bila prava mana za njegov želodec ♪
  16.      manager  in menedžer -ja [ménedžer] m (ẹ̑) 1. v kapitalistični ekonomiki vodilni uslužbenec podjetja; direktor, ravnatelj: družbo upravljajo managerji; odločilna vloga managerjev 2. publ. voditelj, organizator zlasti v gospodarstvu: biti manager turistične agencije; dober, nesposoben manager / turistični manager // poslovni vodja moštva, skupine, posameznika v poklicnem športu, popevkarstvu: pevko je spremljal manager; manager boksarja; moštvo z managerjem in trenerjem ♪
  17.      mánce  mánc ž mn. (ȃ) igr., v zvezi z igrati se, iti se, loviti se loviti se (slepe miši): z otroki se igra mance; na igrišču smo se šli mance / otroci so lovili mance ∙ ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito ♪
  18.      manchestrski  -a -o [ménče-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Manchester: manchestrska industrija ♦ ekon. manchestrski liberalizem gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji ♪
  19.      manchestrstvo  -a [ménče-] s (ẹ̑) ekon. gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji ♪
  20.      mandát  -a m (ȃ) 1. jur. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat // listina o tej pogodbi: pokazal je mandat 2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati se mandatu; dati, dobiti, podaljšati mandat; poslanski mandat; mandat članov upravnega odbora / določiti število mandatov po republikah / sprejeti, vrniti mandat za sestavo nove vlade 3. zgod., med obema vojnama pooblastilo, ki ga da mednarodna organizacija določeni državi za upravljanje kakega ozemlja: dati državi mandat nad deželo // ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije: Palestina je po prvi svetovni vojni postala britanski mandat / na ozemlju bivšega francoskega mandata 4. zgod. ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje: izdati mandat; cesarjev mandat; mandat o tiskanju knjig ♪
  21.      mandatár  -ja m (ā) kdor dobi mandat: mandatar za sklenitev pogodbe / mandatar za sestavo vlade ♪
  22.      mandáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mandat: mandatna doba voljenih funkcionarjev / bivše kolonije izročiti v mandatno upravo ◊ jur. mandatni postopek civilni postopek, v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; mandatna kazen denarna kazen, ki se izreče in plača na kraju samem; mandatna pogodba pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo; zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije mandátno prisl.: mandatno kaznovati koga ♪
  23.      mándelj  -na in -dlja [dǝl] m (á) 1. sad mandljevca, zlasti njegovo jedrce: jesti, lupiti mandeljne; praženi, sesekljani mandeljni ♦ bot. grenki mandelj ki ima zelo grenka jedrca, Amygdalus communis var. amara 2. nav. mn. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: odstraniti mandeljne; vnetje mandeljnov ♪
  24.      mandóla  -e ž (ọ̑) muz., nekdaj mandolini podobno glasbilo z nižjim tonskim obsegom: igrati na mandolo ♪
  25.      mándrija  -e ž (ȃ) nar. primorsko kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom: mandrije v tržaškem Bregu ♪

   11.242 11.267 11.292 11.317 11.342 11.367 11.392 11.417 11.442 11.467  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA