Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (1.117-1.141) 
- fígole medm. (ȋ) nižje pog. izraža močno zanikanje: figole, nikamor ne greš ♪
- fígov -a -o prid. (í) nanašajoč se na figo: figovo drevo / figovo žganje ♦ um. figov list figov list, upodobljen na kipih ali slikah, da zakriva spolni organ ♪
- fígovec -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci ♪
- flaméngo -a m (ẹ̑) tekst. tkanina za ženske obleke iz svetlikajočega se rejona ♪
- flamíngo -a m (ȋ) zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem; plamenec ♪
- fruškogórec -rca m (ọ̑) agr. vino iz okolice Fruške gore, navadno belo ♪
- fruškogórski -a -o prid. (ọ̑) agr., v zvezi fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore ♪
- furgón -a m (ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: prevažati kruh v furgonu ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: truplo so prepeljali s furgonom ♪
- gígolo -a [ži- tudi dži-] m (ȋ) mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: elegantni gigoli ♪
- glágol -a m (á) lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; končno dovršni glagol ki izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nepravilni glagoli; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom v odvisnem sklonu; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪
- glagólica -e ž (ọ̑) najstarejši slovanski črkopis: zgodovinska listina v glagolici ♪
- glagolít -a m (ȋ) redko glagoljaš: hrvatski glagolit ♪
- glagoljáš -a m (á) katoliški duhovnik, ki opravlja bogoslužje v cerkveni slovanščini: dalmatinski glagoljaši ♪
- glagoljáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagoljaše ali glagoljaštvo: glagoljaške knjige / glagoljaški duhovnik glagoljaš ♪
- glagoljáštvo -a s (ȃ) dejavnost glagoljašev: glagoljaštvo v Dalmaciji ♪
- glágolnik -a m (á) lingv. samostalniška glagolska oblika, ki pomeni dejanje, stanje ♪
- glágolski 1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagol: glagolska raba; glagolsko dejanje / glagolski način; glagolski samostalnik; glagolski vid; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način ♪
- glágolski 2 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagolico: glagolske črke; glagolska pisava / glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici ♪
- glásbenopedagóški -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenopedagoško prizadevanje / glasbenopedagoška literatura ♪
- glásbenovzgójen -jna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenovzgojne metode ♪
- glásbenozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na glasbeno zgodovino: glasbenozgodovinski spis ♪
- glógov -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glog: glogov grm; glogov les; glogova palica ♦ zool. glogov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste sadnega drevja, Aporia crataegi ♪
- glógovec -vca m (ọ̄) redko glog ♪
- glogovína in glógovina -e ž (í; ọ̄) glogov les: glogovina in drenovina ♪
- glógovje -a s (ọ̄) glogovo grmovje: živa meja glogovja in jelševine ♪
992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117 1.142 1.167 1.192 1.217