Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (1.117-1.141)



  1.      gole  medm. () nižje pog. izraža močno zanikanje: figole, nikamor ne greš
  2.      gov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na figo: figovo drevo / figovo žganje ♦ um. figov list figov list, upodobljen na kipih ali slikah, da zakriva spolni organ
  3.      govec  -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci
  4.      flaméngo  -a m (ẹ̑) tekst. tkanina za ženske obleke iz svetlikajočega se rejona
  5.      flamíngo  -a m () zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem; plamenec
  6.      fruškorec  -rca m (ọ̑) agr. vino iz okolice Fruške gore, navadno belo
  7.      fruškorski  -a -o prid. (ọ̑) agr., v zvezi fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore
  8.      furn  -a m (ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: prevažati kruh v furgonu ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: truplo so prepeljali s furgonom
  9.      golo  -a [ži- tudi dži-] m () mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: elegantni gigoli
  10.      glágol  -a m (á) lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; končno dovršni glagol ki izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nepravilni glagoli; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom v odvisnem sklonu; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku
  11.      glalica  -e ž (ọ̑) najstarejši slovanski črkopis: zgodovinska listina v glagolici
  12.      glagolít  -a m () redko glagoljaš: hrvatski glagolit
  13.      glagoljáš  -a m (á) katoliški duhovnik, ki opravlja bogoslužje v cerkveni slovanščini: dalmatinski glagoljaši
  14.      glagoljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagoljaše ali glagoljaštvo: glagoljaške knjige / glagoljaški duhovnik glagoljaš
  15.      glagoljáštvo  -a s () dejavnost glagoljašev: glagoljaštvo v Dalmaciji
  16.      glágolnik  -a m (á) lingv. samostalniška glagolska oblika, ki pomeni dejanje, stanje
  17.      glágolski 1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagol: glagolska raba; glagolsko dejanje / glagolski način; glagolski samostalnik; glagolski vid; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način
  18.      glágolski 2 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagolico: glagolske črke; glagolska pisava / glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici
  19.      glásbenopedaški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenopedagoško prizadevanje / glasbenopedagoška literatura
  20.      glásbenovzjen  -jna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenovzgojne metode
  21.      glásbenozgodovínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na glasbeno zgodovino: glasbenozgodovinski spis
  22.      glógov  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glog: glogov grm; glogov les; glogova palica ♦ zool. glogov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste sadnega drevja, Aporia crataegi
  23.      glógovec  -vca m (ọ̄) redko glog
  24.      glogovína  in glógovina -e ž (í; ọ̄) glogov les: glogovina in drenovina
  25.      glógovje  -a s (ọ̄) glogovo grmovje: živa meja glogovja in jelševine

   992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117 1.142 1.167 1.192 1.217  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA