Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (10.551-10.575)



  1.      kuríti  in kúriti -im nedov. ( ú) 1. delati in vzdrževati ogenj: kuriti z drvmi, s premogom; kuriti na ognjišču, v peči / pastirji so kurili na travniku / kuriti kres, ogenj // pog. ogrevati, segrevati: sobo bodo kurili; stanovanje kurijo tudi poleti; dobro, slabo kuriti / kuriti parne kotle; v kabinetu si kuri 2. ekspr. hujskati, ščuvati: kar naprej ga je kuril; kuril jih je proti vodstvu ● brezoseb., ekspr. kuri ga v čelo ima zelo vroče, razgreto čelo; pog., ekspr. kuril jo je proti domu tekel kúrjen -a -o: vsi prostori so kurjeni
  2.      kurívo  -a s (í) gorljiva snov, s katero se kuri: kot glavno kurivo so uporabljali les / velika poraba kuriva
  3.      kúrjenje  -a s (ú) glagolnik od kuriti: lotil se je kurjenja peči / kurjenje ognja / kurjenje stanovanjskih prostorov
  4.      kúrjica  -e ž () 1. nar. gorenjsko teloh: nabirati kurjice 2. star. kurnik, kokošnjak: odprl je vrata kurjice
  5.      kúrnjak  -a m () star. kurnik, kokošnjak: kurnjaki in golobnjaki
  6.      kurtoazíja  -e ž () knjiž. vljudnost, galantnost: dejanje je samo odraz njegove kurtoazije / to je storil iz kurtoazije
  7.      kúrz  -a m () 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz // cena blaga na borzi; tečaj
  8.      kurzírati  -am nedov. () knjiž. gibati se, krožiti: blago kurzira od proizvajalca do kupca
  9.      kušét  -a tudi kušé -ja m (ẹ̑) žel. ležalni vagon: rezervirati si prostor v kušetu; neskl. pril.: kušet vagon
  10.      kúštrav  -a -o prid. (ū) ekspr. 1. ki ima zelo goste, navadno kodraste lase: kuštrav fant / skozi okno je pomolil kuštravo glavo / kuštravi lasje 2. razmršen: bil je kuštrav in neobrit
  11.      kúta  -e ž (ú) dolgo, široko vrhnje oblačilo menihov in redovnikov, navadno s kapuco in močnim pasom: nositi, obleči kuto; črna, rjava kuta / frančiškanska, meniška kuta
  12.      kútina  -e ž (ū) sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin ◊ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica
  13.      kúžen  -žna -o prid. (ú) 1. nalezljiv: kužna bolezen 2. ki lahko okuži: osamitev kužnega bolnika; ogiba se ga, kot bi bil kužen ◊ med. kužen infekcijski; kužna klica bolezenski mikrob, mikroorganizem; um. kužno znamenje znamenje, postavljeno v spomin na kugo
  14.      kužnína  -e ž () med. kužna snov: laboratorijska preiskava kužnine / odstraniti kužnino in drugo nesnago
  15.      kváčka  -e ž () podolgovat tanjši, na enem koncu ukrivljen predmet za kvačkanje: oviti nit okrog kvačke; koščena kvačka
  16.      kváčkanje  -a s () glagolnik od kvačkati: lotila se je kvačkanja; kvačkanje in pletenje / sukanec za kvačkanje / ekspr. v rokah je imela kvačkanje
  17.      kvadrát  -a m () 1. geom. četverokotnik z enakimi stranicami in enakimi koti: narisati kvadrat; tloris ima obliko kvadrata; izračunati obseg, ploščino kvadrata 2. kar je po obliki podobno temu liku: vpisati v prvi kvadrat; kvadrati in krogi / na listu so bili različni kvadrati / v kvadrat pristrižena brada 3. mat. druga potenca števila: izračunati kvadrat / vzgon raste s kvadratom hitrosti / x na kvadrat [x2] ∙ pog., ekspr. ta človek je sumljiv na kvadrat zelo, izredno
  18.      kvadríranje  -a s () glagolnik od kvadrirati: kvadriranje in korenjenje
  19.      kvadrírati  -am nedov. in dov. () mat. računati drugo potenco števila: kvadrirati enačbo
  20.      kváka  -e ž (á) ekspr. kavelj, kljuka: s kvako se je oprijemal vrvi // slabš. čačka: papir je poln kvak / težko berem njegove kvake
  21.      kvákanje  -a s () glagolnik od kvakati: kvakanje žab
  22.      kvákati  -am nedov. () 1. oglašati se z glasom kva(k): v mlaki kvakajo žabe 2. nizko govoriti, pripovedovati: ves večer je kvakal kvakajóč -a -e: kvakajoče žabe
  23.      kvalificíranje  -a s () glagolnik od kvalificirati: sistematično kvalificiranje delovne sile / pojavljajo se nasprotja o kvalificiranju take komisije
  24.      kvalificíranost  -i ž () lastnost, značilnost kvalificiranega: kvalificiranost delovne sile / kvalificiranost odgovorov
  25.      kvalificírati  -am dov. in nedov. () narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne dejavnosti // publ. označiti, opredeliti: to dejanje je težko kvalificirati ◊ lingv. kvalificirati besedo določiti ji kvalifikator kvalificírati se šport. z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale kvalificíran -a -o: bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazbasoc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov

   10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA