Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (10.426-10.450)


  1.      krožíti  in króžiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga // krožno se gibati: zrak kroži; voda kroži skozi dno akvarija / kri kroži 2. nav. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot: črni krokarji so krožili po zraku; jata ptic kroži nad njim / nad mestom krožijo letala 3. preh. povzročati, da je kaj podobno krogu: smeh ji kroži ustnice / veter kroži dim nad grmado / krožiti desko zaokrožati 4. ekspr. hoditi brez cilja, brez orientacije: ves dan je krožil po gozdu; s prijateljem sta krožila po mestu / avtomobili krožijo po cestah se gibljejo, premikajo 5. ekspr. prehajati od ene osebe k drugi: v skupini je krožila cigareta / kovanec je krožil okrog mize / nekaj izvodov časopisa še kroži / pogled mu je krožil po zbrani družbi // pripovedovati se, širiti se: razne govorice krožijo; takšne vesti krožijo med ljudmi, po svetu / o njem kroži nešteto anekdot 6. star. peti, prepevati: začeli so krožiti / krožil je vesele pesmice / slavec kroži ● ekspr. venomer kroži okrog nje je pri njej; ekspr. kri mu je začela veselo krožiti (po žilah) postal je vesel, razigran ◊ fin. denar kroži menjuje lastništvo; šport. krožiti (z rokami) delati gibe (z rokami) v obliki kroga krožèč -éča -e: krožeči jastrebi ♪
  2.      króžnik  -a m (ọ̑) 1. nekoliko poglobljena, navadno okrogla posoda za serviranje hrane: postaviti krožnike na mizo; naliti juho na krožnik; emajliran, porcelanast krožnik; krožnik juhe, kaše / desertni, globoki, plitvi krožnik // pog. vsebina krožnika: pojesti dva krožnika krompirja 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno krožniku: velik krožnik zvočnika / publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka ● ekspr. prinesti vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže ♪
  3.      kŕpa  -e ž (ŕ) 1. kos blaga, navadno manjši: položiti na čelo mokro krpo; pokriti kozarec s čisto krpo; platnena krpa / likati z vlažno krpo / na podstrešju je polno krp cunj / kožna krpa // kos blaga za brisanje ali čiščenje: obrisati prah s krpo; kuhinjska krpa; krpa za pomivanje posode 2. manjši kos blaga, ki ostane pri krojenju: krojač je vrnil vse krpe; iz raznobarvnih krp narejena oblekica / od plašča je ostalo veliko krp // tak kos za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela: prišiti krpo na rokav / prilepiti krpo na zračnico kos gume / ekspr. na obleki je bila krpa pri krpi obleka je bila zelo zakrpana 3. nav. ekspr. kar je po obliki podobno krpi: list je imel več krp / megla se je raztrgala na krpe; po njivah leži sneg v krpah 4. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: imeli so samo dve krpi zemlje; videla se je krpa neba / niti krpe svojega sveta nima prav nič; pren., knjiž. meglene krpe spominov ◊ bot. krpa del deljenega cvetnega ali zelenega lista; gozd. sejati na krpe sejati na manjše, med seboj ločene površine; med. pljučna krpa pljučni reženj ♪
  4.      kŕpanje  -a s (r̄) glagolnik od krpati: krpanje suknjiča; igla, sukanec za krpanje / krpanje nogavic / krpanje znanja ♪
  5.      krpánovski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na krpan 1: čudili so se njegovi krpanovski postavi / krpanovska moč 2. ekspr. tak kot pri Levstikovem Krpanu: krpanovsko dejanje ♪
  6.      kŕpati  -am nedov. (r̄) 1. s krpo prekrivati, nadomeščati raztrgani, izrabljeni del česa: krpati hlače; krpa in šiva / začel je krpati čevlje / krpati nogavice z delanjem goste nitne mreže prekrivati, nadomeščati raztrgani, izrabljeni del nogavice 2. ekspr. delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj, popravljati: spomladi so cesto samo krpali; krpati slamnato streho / krpati stare lonce // slabš. izboljševati, izpopolnjevati: krpati znanje učencev / neprestano krpajo svoj program ♪
  7.      kŕpež  -a m (ȓ) star. krpanje: znova se lotiti krpeža ∙ star. krpež in trpež pol sveta držita varčnost je važna za gospodarski obstoj ♪
  8.      kŕst  -a m (ȓ ŕ) 1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščen ♦ rel. prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev imena pri slavnostni predaji v uporabo: krst ladje, tovarne 3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti: prestal je svoj govorniški, politični krst; smučarski krst / lovski krst ● ekspr. noben krst ni mogel več pomagati nihče; ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar ♪
  9.      krstína  -e ž (í) nar. gostija ob krstu; botrinja: pri hiši so imeli krstino / biti na krstini ♪
  10.      krstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od krstiti: krstitev poganskih ljudstev ♪
  11.      krstítki  -ov m mn. (ȋ) nar. prekmursko gostija ob krstu; botrinja: biti povabljen na krstitke ♪
  12.      krščánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kristjane ali krščanstvo: krščanska morala / krščanske cerkve; krščansko bogoslužje / krščanska mitologija / krščanski narodi ● ekspr. krščanske cene zmerne, primerne ◊ polit. krščanski socialist pristaš krščanskega socializma; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; rel. krščanska vera vera, ki priznava Kristusa za boga ♪
  13.      kŕščenec  -nca m (ŕ) rel. kdor je bil krščen ali se pripravlja na krst: krščenca so prinesli v cerkev; krščenci in birmanci // krščen človek v odnosu do svojega botra: obiskal ga je njegov krščenec ♪
  14.      kŕščenka  -e ž (ŕ) ženska oblika od krščenec: v naročju je držala krščenko / bila je njegova krščenka ♪
  15.      krščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od krščevati: voda za krščevanje ♪
  16.      kŕšen  -šna -o prid. (ȓ) star. kamnit, skalnat: kršen in gorat svet; kršno obrežje / kršna dežela ♪
  17.      kŕšenje  -a s (ŕ) glagolnik od kršiti: kršenje obveznosti odplačevanja; kršenje predpisov ♪
  18.      kršítelj  -a m (ȋ) kršilec: za kršitelje so predpisane stroge kazni; kršitelji pogodbe ♪
  19.      kršítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od kršiti: zakrivil je kršitev pogodbe; kršitev pravic; kršitev zakona / kršitev tujega zračnega prostora ♪
  20.      kŕšiti  -im, in kršíti in kŕšiti -im nedov. (ŕ; ȋ ŕ) delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: kršiti obveznosti, pogodbo, predpise; kršiti načela miru; s tem dejanjem je kršil zakon / kršiti pravila igre / dov. in nedov., pubI. tuja letala so kršila naš zračni prostor priletela nad ozemlje naše države brez dovoljenja kŕšiti se, in kršíti se in kŕšiti se redko krušiti se, lomiti se: skale se kršijo kŕšen -a -o: kršena pravica delovnih ljudi ♪
  21.      krtáčenje  -a s (á) glagolnik od krtačiti: krtačenje obleke / krtačenje živine ♪
  22.      krtáčka  -e ž (á) manjšalnica od krtača: očistiti s krtačko; lase ima goste kot krtačka / zobna krtačka zobna ščetka ∙ ostriči se na krtačko ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci ♪
  23.      krúci  medm. (ȗ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: kruci, tu sem jaz gospodar ♪
  24.      krùh  krúha m (ȕ ú) 1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh; postregli so s kruhom in vinom; star, suh kruh; zadišalo je po svežem kruhu; kruh s kiselkastim okusom; drobtina kruha; skorja, sredica kruha; dober je kot kruh; tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti // tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov // kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe 2. ekspr. pridelek, navadno žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh 3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha; upal je, da bo dobil kruh; imeti, izgubiti (dober, slab) kruh; dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom // s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha 4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh; borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh ● kruh se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ◊ etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino ♪
  25.      kruhobórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kruhoborce ali kruhoborstvo: osnova njegovemu delu je kruhoborska previdnost / kruhoborski uradnik ♪

   10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA