Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (10.276-10.300)


  1.      krí  krví ž (ȋ) 1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj krvi; izgubil je veliko krvi; dati, odvzeti kri za preiskavo; izkašljati, pljuniti kri; s krvjo oblit obraz; strjena kri; kaplja krvi; sladek okus krvi; sestavine krvi; ugotavljanje alkohola, sladkorja v krvi; rdeča kot kri; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / človeška, živalska kri / kri kroži (po telesu); poganjati kri po žilah; toplota krvi / bolezen krvi; izločanje krvi s sečem / poskušal je ustaviti kri odtekanje krvi / brisati kri madeže od krvi; biti oškropljen s krvjo / čevelj ga je ožulil do krvi / komarji pijejo, sesajo kri / ekspr. s krvjo zalite oči / dajalec, darovalec krvi; zaloga (človeške) krvi / ekspr.: žejen krvi; krvi žejen / nadev iz riža in krvi // nav. ekspr. ta tekočina človeškega organizma, katere izguba pomeni izgubo življenja: darovati, dati, žrtvovati kri (za svobodo); povsod so puščali svojo kri / na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; tudi v tej deželi teče kri ljudje se borijo in umirajo; dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; s krvjo so si priborili svobodo s človeškimi žrtvami; do zadnje kaplje krvi se bomo borili dokler bo še kdo živ; preprečiti prelivanje krvi bojevanje, ubijanje 2. nav. ekspr. ta tekočina pri človeku kot nosilec a) vitalnosti, temperamenta: skušal je krotiti svojo kri / čisto brez krvi je / z oslabljenim pomenom: bil je burne in nagle krvi; hladne, hude krvi je; po naravi je mirne, nemirne krvi / vroča kri ga je spravila iz ravnotežja / osebe v romanu imajo premalo krvi niso prepričljive b) čustvenega stanja, vznemirjenosti: kri mu je prekipela, vrela, zavrela; vino mu je razvnelo kri / z oslabljenim pomenom: takšna dejanja povzročajo hudo kri; ohranite mirno kri c) spolnosti, spolnega nagona: kri ga blodi, meša, mu ne da miru; kri se mu je umirila / z oslabljenim pomenom je mrzle, vroče krvi č) nekaterih značajskih lastnosti, posebnosti: tako ravnanje mu je v krvi / očetova kri se je začela buditi v njem / z oslabljenim pomenom: potepuške krvi ni mogel zatajiti; nekaj vojaške krvi ima / neukrotljiva lovska kri 3. nav. ekspr., s prilastkom izraža a) narodno, sorodstveno pripadnost: ima nekaj arabske, ciganske krvi v sebi; iste krvi sva; ta človek je naše krvi / je mešane krvi njegovi starši, predniki so različnih narodnosti, ras / zatajil je lastno kri svojega otroka; vznes. kri njene krvi njen otrok b) socialno, poklicno pripadnost: gosposke, plebejske, plemenite krvi je / modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu ● ekspr. kri je kri sorodstvena povezanost je trdna, močna; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. kri mu je planila, udarila v glavo zelo je zardel; ekspr. tako dejanje opere le kri dejanje je odpuščeno le, če je kdo od storilcev ubit, umorjen; ekspr. kri mu je šla, silila, stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; ekspr. kri ji je zastala, zledenela (v žilah) zelo se je prestrašila; ekspr. to je postalo meso in kri se je uresničilo; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi; biti (ležati) v krvi biti (ležati) ranjen in krvav; ekspr. v krvi, s krvjo zatrt upor z velikimi človeškimi žrtvami; vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; publ. po naftovodih teče rjava kri nafta ◊ anat. arterialna kri iz arterije; venozna kri iz vene; med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza; naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija; transfuzija (krvi) ♪
  2.      kričáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno govori, navadno z močnim, rezkim glasom: iz voditelja je postal kričač; ustež in kričač // ekspr. otrok, zlasti majhen: pestovala je malega kričača ♪
  3.      kričánje  -a s (ȃ) glagolnik od kričati: slišalo se je kričanje otrok / divje, srdito kričanje ♪
  4.      kričáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kričače: kričaški govor / kričaški agitatorji ♪
  5.      kričáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. lastnost kričavega človeka: njegovo kričaštvo ni pritegnilo poslušalcev / kričaštvo in demagogija ♪
  6.      kričáti  -ím nedov. (á í) 1. govoriti z močnim, rezkim glasom: otroci kričijo na dvorišču; pijanec je kričal in mahal; vse križem je kričalo; glasno kričati / ekspr. kričati na vse grlo, na vse pretege zelo / ekspr. vran kriči nad poljem // izražati jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: kar naprej samo kriči; začel je divje, srdito kričati nanj; kriči kot blazen / ne kriči nad menoj // ekspr., redko glasno jokati: otrok že ves dan kriči / kričati od bolečin 2. ekspr. biti zelo viden zaradi kontrasta z okoljem: s sten kričijo reklame / barva kriči ∙ ekspr. vse na njej je kričalo bila je zelo nenavadno oblečena // pojavljati se v visoki stopnji, v močni obliki: ta krivica kriči do neba / beda kar kriči v hiši 3. ekspr., v zvezi s po kazati veliko potrebo, željo: vse na njem kriči po maščevanju; ta krutost kriči po kazni / zemlja kriči po dežju kričé: kriče je priganjal živino kričèč -éča -e: kričeč je tekel po cesti; skupina kričečih ljudi; blago s kričečim vzorcem; kričeča krivica; kričeče reklame; prisl.: biti kričeče oblečen; kričeče rdeča barva ♪
  7.      kričàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) kriči: na dvorišču se je igrala kopica kričavih otrok; kričava ženska / slišati je bilo kričave glasove / kričava reklama kričávo prisl.: vedno bolj kričavo je govorila ♪
  8.      kríkanje  -a s (ȋ) glagolnik od krikati: iz sobe se je slišalo ihtenje in krikanje / svatovsko krikanje vriskanje / krikanje murnov ♪
  9.      kríkniti  -em dov. (í ȋ) dati neartikuliran, rezek glas: krikniti od bolečine, presenečenja; v smrtni grozi je kriknil; ostro krikniti // spregovoriti z močnim, rezkim glasom: pojdi! je kriknil ♪
  10.      krilàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima krila: krilat samec mravlje; krilate žuželke / podoba krilatega dečka; krilat konj, lev / ekspr. zbrali so se vsi krilati pevci ptiči ● ekspr. krilate besede, fraze vznesene; ekspr. imel je krilat govor vznesen ◊ bot. krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia; strojn. krilata matica matica, ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko ♪
  11.      krilática  -e ž (ȃ) vznesena beseda, besedna zveza s splošno znano vsebino: govornik je uporabljal bombastične fraze in krilatice / znane krilatice / ekspr. spustil je nekaj krilatic ♪
  12.      krílce 1 -a s (ȋ) manjšalnica od krilo1: pisano krilce metulja / krilce okna ◊ aer. krilce (letala) gibljiva plošča v krilu letala, s katero se spreminja smer leta; agr. krilce kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje ♪
  13.      krílec  -lca m (ȋ) šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu: krilci so dobro pomagali obrambi in napadu / desni, levi krilec ♪
  14.      krílen 1 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krilo1: krilna kost; lepa krilna peresa / krilna vrata / krilni napad / krilni vojaki ◊ muz. krilni rog krilovka; strojn. krilna črpalka ročna črpalka, ki ima nihajoči bat; krilna matica matica, ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; šah. krilni razvoj postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale; šport. krilni igralec igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; um. krilni oltar tridelni gotski oltar z gibljivima stranskima deloma ♪
  15.      kríljenje  -a s (ȋ) glagolnik od kriliti: kriljenje z rokami / kriljenje ptice po zraku ♪
  16.      krílo 1 -a s (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja 2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo 3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo; dolgo in ozko krilo gradu // s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo 4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti sovražnika na obeh krilih; krilo flote; napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej // s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v parlamentu / desno, levo krilo stranke ● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujna ◊ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk ♪
  17.      krílo 2 -a s (í) 1. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa: obleči krilo in bluzo; biti v krilu; dolgo krilo; nabrano, nagubano krilo; široko športno krilo / hlačno krilo krojeno kot hlače / spodnje krilo del ženskega spodnjega perila v obliki krila // ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: ogreje se za vsako krilo; samo za krili leta 2. star. naročje: vzeti otroka na krilo; položiti glavo materi v krilo / knjiž. vrnil se je v krilo domovine ● star. hodi še v krilu je še otrok; ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere ♪
  18.      krílski  -a -o prid. (ȋ) šport., v zvezi krilska vrsta igralci, ki povezujejo obrambo in napad, zlasti pri nogometu: odlična igra krilske vrste ♪
  19.      kriminál  -a m (ȃ) 1. nav. ekspr. dejavnost, ki zajema kazniva dejanja: zaiti v kriminal; organiziran kriminal / v državi narašča kriminal / pojav gospodarskega kriminala // ekspr. kaznivo dejanje: prišlo je do kriminala 2. zastar. zapor, ječa: dolgo let je sedel v kriminalu ● pog., ekspr. taka obljuba je naravnost kriminal je zelo slaba, nemogoča, nesprejemljiva ♪
  20.      kriminálec  -lca m (ȃ) nav. ekspr. kdor se ukvarja s kriminalom: postal je kriminalec; kriminalec in črnoborzijanec / zavod za mladoletne kriminalce / ječe so bile polne kriminalcev / gospodarski kriminalec / pravi kriminalec je // storilec navadno hujšega kaznivega dejanja: kriminalec je na begu ♪
  21.      kriminálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kriminalce ali kriminal: raziskovati primere kriminalnega alkoholizma, banditizma / kriminalna organizacija / kriminalna dejanja / v njem se je prebudil kriminalni nagon / kriminalna tehnika ♦ jur. kriminalna statistika // pog., ekspr. zelo slab, nemogoč, nesprejemljiv: njegov nastop je bil kriminalen; hiša je v kriminalnem stanju 2. kriminalističen: kriminalni agent, inšpektor; uslužbenci kriminalne policije 3. ki opisuje, prikazuje dejavnost kriminalcev in kriminalistov: bral je samo kriminalne romane; kriminalna zgodba ♪
  22.      kriminalitéta  -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih kaznivih dejanj: preprečevati kriminaliteto; kriminaliteta med mladino / gospodarska kriminaliteta ♦ jur. alkoholna kriminaliteta ki jo povzroča alkohol ♪
  23.      krínka  -e ž (ȋ) predmet za zakritje, spremembo obraza: za ples si je nadel krinko; roparji so nosili krinke; imela je dobro krinko; pustne krinke; nosi krinko koze // ekspr., navadno s prilastkom kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa: nadevati si krinko učenosti; sneti krinko amaterstva; pod krinko prijateljstva ga je izkoriščal; za to krinko se skriva njegova nemoč; krinka laži ● ekspr. pri njem je to samo krinka nepristno, lažno predstavljanje sebe; ekspr. končno mu je strgal krinko pokazal je njegovo pravo, resnično bistvo, podobo ♪
  24.      krínkati  -am nedov. (ȋ) redko prikrivati, zakrivati: s prijaznostjo je krinkal sovražne misli / laži ni mogel dolgo krinkati ♪
  25.      krinolína  -e ž (ȋ) ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja dolgo krilo, podprto in razširjeno z obroči: nositi krinolino; dame v čipkastih krinolinah ♪

   10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA