Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (1.026-1.050)



  1.      dranar  -ja m (ọ̑) 1. dragonec: oddelek dragonarjev // ekspr. postavna, navadno tudi odločna ženska: ta ženska je pravi dragonar 2. pas na hrbtni strani oblačila, prišit samo na koncih: plašč z dragonarjem
  2.      dranec  -nca m (ọ̑) nekdaj vojak konjeniške enote: potrdili so ga k dragoncem; četa dragoncev; pije ko dragonec veliko, zelo
  3.      dranski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dragonec: dragonski polk, poročnik
  4.      drast  in drágost -i ž (ọ̑; á) lastnost dragega: ob tolikšni dragosti bi moralo biti blago kvalitetnejše / dragost časa
  5.      drata  -e ž (ó) star. 1. draginja: v deželi je velika dragota 2. dragocenost: prinesel je veliko dragih dišav in drugih dragot
  6.      draten  -tna -o prid. (ó) star. dragocen: dragotna zaponka
  7.      dragotína  -e ž (í) knjiž. dragocenost: denarja in dragotin je imela v izobilju; zbirati dragotine; izložba z dragotinami / ta pesem je velika dragotina
  8.      dragotínar  -ja m () knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit: kupuje zmeraj pri istem dragotinarju; stanovanje se je svetilo kakor izložba kakega dragotinarja
  9.      dragotínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na dragotinarje ali dragotinarstvo: dragotinarski izdelek; dragotinarska delavnica
  10.      dragotínje  -a s () knjiž., redko dragocenosti, nakit: v skrinji je bila zlata ogrlica in drugo dragotinje
  11.      dragováti  -újem nedov.) zastar. ljubkovati, božati: ljubili so ga in dragovali
  12.      drôbnoblaven  -vna -o prid. (ó-ọ̄) v zvezi drobnoblagovna proizvodnja drobna blagovna proizvodnja
  13.      droven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na drog: drogovna konzola / drogovni nosilci nosilci, sestavljeni iz drogov
  14.      drovje  -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
  15.      drugo...  prvi del zloženk nanašajoč se na drug prid.: drugobarven, drugosmeren; drugopasemski, drugoverka
  16.      drugo...  ali drúgo... in drugo... prvi del zloženk (ū) nanašajoč se na drugi: drugonadstropen; drugokategornik, drugouvrščen; drugoinstančen
  17.      drugobárven  -vna -o prid. () ki je druge, drugačne barve: drugobarvne proge na čevljih; našitki iz drugobarvnega blaga / drugobarvno dekle drugopoltno dekle
  18.      drugobít  -i ž () filoz. bit zunaj človeka: stvarnost kot drugobit
  19.      druč  prisl. (ọ̑) zastar. drugič: drugoč zaklicati
  20.      drud  prisl. (ọ̄) 1. izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja: drugod bolj skrbijo za izobrazbo; njegove misli so drugod drugje 2. izraža drug kraj pri premikanju iz kake smeri: on ni od tod, je od drugod; išči tod, ne drugod; od drugod prenesen / vrača se iz družbe ali od kod drugod
  21.      drudnji  -a -e prid. (ọ̄) redko ki je od drugod: drugodnjih izdelkov sploh ne marajo
  22.      drúgoinstánčen  -čna -o prid. (ū-) nanašajoč se na drugo, višjo instanco: drugoinstančni državni organ ♦ jur. drugoinstančno sodišče sodišče druge stopnje
  23.      drugojezíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na drug jezik: drugojezični narodi / drugojezičen tekst
  24.      drúgokaternik  -a m (ū-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v drugi kategoriji: turnirja se je udeležilo več prvokategornikov in drugokategornikov
  25.      drúgokrat  prisl. (ū) zastar. ob drugi(h) priložnosti(h); drugikrat: če danes ne, pa drugokrat; kadar je v stiski, pride, drugokrat pa ne

   901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA