Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (10.242-10.266)


  1.      krepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od krepiti: krepitev mišic, organizma; vaja za krepitev nog / krepitev glasu / krepitev miru in varnosti; notranja krepitev države; krepitev socializma ♪
  2.      krepíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) krepko, močno: s telovadbo krepiti mišice, telo / počitek krepi njene živce; veter se krepi; pren. njegova vloga se je vedno bolj krepila 2. ekspr. delati kaj številčno močnejše: krepiti moramo naše vrste; vrste revolucionarjev so se krepile ♪
  3.      krepkóst  tudi krêpkost -i ž (ọ̑; é) nav. ekspr. 1. lastnost krepkega človeka: krepkost telesa 2. knjiž. moč: bil je vesel svoje mladosti in krepkosti / v govoru je bila njegova glavna krepkost ● star. duševna krepkost odločnost, stanovitnost ♪
  4.      krepóst  -i ž (ọ̑) 1. raba peša moralno, značajsko pozitivna lastnost: poveličeval je njegove kreposti; skromnost, zmernost in druge kreposti / star. kreposti naroda dobre lastnosti, odlike 2. star. poštenost, neoporečnost: treba je napraviti take razmere, da bo krepost spoštovana; znan je po svoji kreposti 3. zastar. moč, krepkost: ohraniti mladeniško krepost / krepost in lepota domačega jezika / spoznati krepost pripomočka učinkovitost ● šalj. je utelešena krepost zelo pošten, zmeren; ekspr. kaj bi se mučil s krepostjo zakaj bi bil zmeren, zdržen ◊ rel. vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu ♪
  5.      krepóstnost  -i ž (ọ̑) 1. star. poštenost, neoporečnost: stroga patriarhalna krepostnost / iron. to je bila prehuda preizkušnja za njegovo krepostnost zmernost, zdržnost, moralnost 2. rel. značilnost človeka, ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: krepostnost svetnikov ♪
  6.      krés  -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresóvi (ẹ̑) 1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa; prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje 2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi; kuriti, zakuriti kres; svetel, velik kres; gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer // ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca; kres zarje / zanetiti kres upora ● ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati ◊ etn. skakati čez kres ♪
  7.      kresálo  -a s (á) priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu: kresalo in mehur za tobak je vedno nosil s seboj / s kresalom in kresilno gobo je prižgal grmado s kresilom ♪
  8.      kresánje  -a s (ȃ) glagolnik od kresati: kresanje kamna ob kamen / kresanje ognja / bilo je premalo kresanja mnenj ♪
  9.      kresáti  kréšem nedov., krêši krešíte; krêsal (á ẹ́) 1. tolči, udarjati s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: dolgo je kresal, ognja pa ni mogel narediti; kresal je kremen ob kremen; kresati s kamnom; tekel je, da se je vse kresalo / ekspr. kresati žveplenke prižigati // v zvezi z ogenj, iskre s takim tolčenjem, udarjanjem delati ogenj, iskre: začel je kresati ogenj / ekspr. konjska kopita krešejo iskre 2. ekspr. počasi, težko hoditi: za njim je kresal starec; kresali so v hrib / pog. kresal jo je kar po sredi ceste 3. redko delati, ustvarjati kaj z živahnim, domiselnim pripovedovanjem: začel je kresati burke; kresati dovtipe, ideje ◊ lov. pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi kresáti se 1. večkrat močno zasvetiti (se): iskre, strele so se kresale; pren., ekspr. iz črnih oči so se kresali ognji // ekspr. nastajati, pojavljati se: ves večer so se kresale predrzne misli / mnenja se krešejo 2. z nogo tolči ob svojo drugo nogo: konj se kreše ♪
  10.      kresílen  -lna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na kresilo: kresilna naprava / kresilni kamen kremen; kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah ♪
  11.      kresílnik  -a [tudi u̯n] m (ȋ) kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre; kresilo: žvenket kresilnika in jekla / za kurjenje je še vedno uporabljal kresilnik / puška na kresilnik kremenjača // ekspr., redko vžigalnik: iz žepa je potegnil kresilnik ◊ min. kalcedon gomoljaste oblike, prekrit s kremenom ♪
  12.      kresílo  -a s (í) kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre: loviti iskre s kresila; kresilo in kresilna goba / naredil si je kresilo iz kremena in kosa železove rude ♪
  13.      kresníca  -e ž (í) 1. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka: nad travnikom so letale kresnice 2. nar. marjeta, ivanjščica: nabirati kresnice ◊ bot. gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; etn. kresnica dekle, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem prosi za dobro letino ♪
  14.      kresníčevje  -a s (í) bot. visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih, Aruncus vulgaris: nabirati kresničevje ♪
  15.      kresník  -a m (í) redko kresovalec: kres je že dogoreval in kresniki so se odpravljali domov ◊ agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida ♪
  16.      kresovánje  -a s (ȃ) glagolnik od kresovati: kresovanje se je zavleklo pozno v noč / kresovanje pastirjev ♪
  17.      kréša  -e ž (ẹ́) bot., navadno v zvezi vrtna kreša enoletna, navadno kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti v socvetju, Lepidium sativum: gojiti vrtno krešo / solata iz vrtne kreše ◊ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium ♪
  18.      kréšica  -e ž (ẹ́) bot. gorska rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju, Hutchinsia: grušč prerašča krešica in druge rastlinice ♪
  19.      krétanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od kretati: kretanje kolone / neprisiljeno kretanje v družbi ♪
  20.      kréten  -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki omogoča, povzroča spremembo smeri gibanja; upravljalen, pogonski: kretni vzvod / kretni mehanizem ♪
  21.      kreténski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. med. telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: kretenski otrok / kretenski izraz na obrazu 2. pog., slabš. omejen, neumen: tega je kriv njegov kretenski stric / v svoji kretenski preprostosti ničesar ne sluti ♪
  22.      kretinízem  -zma m (ȋ) 1. med. telesna in duševna nerazvitost zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: kretinizem z golšavostjo 2. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je kretinizem ♪
  23.      kretíti  in krétiti -im nedov. (ȋ ẹ́) nar. gorenjsko tavati, bloditi: ves premočen je kretil okrog / vsak dan je kretil v mesto šel ♪
  24.      krétnica  -e ž (ẹ̑) tirna naprava, ki omogoča spremembo smeri vožnje: popravljati, prestaviti kretnico / hitrost vožnje čez kretnice; vlak je iztiril na kretnici // gibljivi del te naprave s (kretniškim) menjalom, (kretniškim) signalom: premikati kretnico ◊ žel. desna kretnica ki omogoča smer vožnje v desno; uvozna kretnica ki je glede na določeno postajo, določeno izhodišče bližje Beogradu; jeziček kretnice ♪
  25.      krétnja  -e ž (ẹ̄) 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja: posnemal je njegove kretnje; govoriti s kretnjami; nagla kretnja roke / ima uglajene in umirjene kretnje; hlastna, jezna, nervozna kretnja; slovesna kretnja; zmedla ga je vzvišenost njegovih kretenj / z vajeno kretnjo je prijel za knjigo / obredne kretnje 2. knjiž. dejanje, ukrep: to ni samo simbolična kretnja; kretnja ljubezni ♪

   10.117 10.142 10.167 10.192 10.217 10.242 10.267 10.292 10.317 10.342  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA