Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (1.017-1.041)


  1.      dolgožív  -a -o [u̯g] prid. (ȋ í) 1. knjiž. ki dolgo živi: v tej družini so vsi dolgoživi; dolgožive čebele 2. fiz. ki počasi radioaktivno razpada: dolgoživ izotop ♪
  2.      dolgožívost  -i [u̯g] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega: dolgoživost posameznih rodov / dolgoživost se je povečala, umrljivost zmanjšala; pren. dolgoživost literarne umetnine ♪
  3.      dragocén  -a -o prid., dragocénejši (ẹ̄ ẹ́) 1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno: dragocen nakit; dragocena kristalna vaza; kupuje ji sama dragocena darila; dragoceno krzno, pohištvo / tako nastaja dragocena snov za rast organizma 2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: dragocena žrtev; skrbno je gojil to dragoceno čustvo; dragoceno prijateljstvo / ekspr.: zapravljati dragoceni čas; tekmovalci so si priborili dve dragoceni točki / dragocen človek / z dajalnikom spomin na umrlo mater mu je dragocen drag, ljub // ki daje, prinaša dobro, korist: dragocen podatek; nepristranska kritika je dragocena; opravil je dragoceno delo / dragocene izkušnje; nuditi dragoceno pomoč ♪
  4.      dragocénost  -i ž (ẹ́) kar je dragoceno: prodala je prstan, zapestnico in še nekaj drugih dragocenosti; zapravil je vse družinske dragocenosti / ekspr. ta človek je za nas prava dragocenost / zagovarjati dragocenost materinščine ♪
  5.      dragoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki stane veliko denarja; drag: dragoletno blago / ta trgovina je precej dragoletna ♪
  6.      dragolétnik  -a m (ẹ̑) zastar. oderuh, špekulant: družil se je samo še z dragoletniki in zmikavti ♪
  7.      dragoljúbec  -bca m (ȗ) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: Hitela sva čez hrib in plan in dragoljubce trgala (Ch. Dickens - O. Župančič) ♪
  8.      drágoman  -a m (ȃ) v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač: kot dragoman je veliko potoval ♪
  9.      dragonáda  -e ž (ȃ) zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade ♪
  10.      dragónar  -ja m (ọ̑) 1. dragonec: oddelek dragonarjev // ekspr. postavna, navadno tudi odločna ženska: ta ženska je pravi dragonar 2. pas na hrbtni strani oblačila, prišit samo na koncih: plašč z dragonarjem ♪
  11.      dragónec  -nca m (ọ̑) nekdaj vojak konjeniške enote: potrdili so ga k dragoncem; četa dragoncev; pije ko dragonec veliko, zelo ♪
  12.      dragónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dragonec: dragonski polk, poročnik ♪
  13.      dragóst  in drágost -i ž (ọ̑; á) lastnost dragega: ob tolikšni dragosti bi moralo biti blago kvalitetnejše / dragost časa ♪
  14.      dragôta  -e ž (ó) star. 1. draginja: v deželi je velika dragota 2. dragocenost: prinesel je veliko dragih dišav in drugih dragot ♪
  15.      dragôten  -tna -o prid. (ó) star. dragocen: dragotna zaponka ♪
  16.      dragotína  -e ž (í) knjiž. dragocenost: denarja in dragotin je imela v izobilju; zbirati dragotine; izložba z dragotinami / ta pesem je velika dragotina ♪
  17.      dragotínar  -ja m (ȋ) knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit: kupuje zmeraj pri istem dragotinarju; stanovanje se je svetilo kakor izložba kakega dragotinarja ♪
  18.      dragotínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dragotinarje ali dragotinarstvo: dragotinarski izdelek; dragotinarska delavnica ♪
  19.      dragotínje  -a s (ȋ) knjiž., redko dragocenosti, nakit: v skrinji je bila zlata ogrlica in drugo dragotinje ♪
  20.      dragováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. ljubkovati, božati: ljubili so ga in dragovali ♪
  21.      drôbnoblagóven  -vna -o prid. (ó-ọ̄) v zvezi drobnoblagovna proizvodnja drobna blagovna proizvodnja ♪
  22.      drogóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na drog: drogovna konzola / drogovni nosilci nosilci, sestavljeni iz drogov ♪
  23.      drogóvje  -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore ♪
  24.      drugo...  prvi del zloženk nanašajoč se na drug prid.: drugobarven, drugosmeren; drugopasemski, drugoverka ♪
  25.      drugo...  ali drúgo... in drugo... prvi del zloženk (ū) nanašajoč se na drugi: drugonadstropen; drugokategornik, drugouvrščen; drugoinstančen ♪

   892 917 942 967 992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA