Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (10.051-10.075)


  1.      košárkarica  -e ž (ȃ) športnica, ki goji košarko: je dobra košarkarica ♪
  2.      košarkáš  -a m (á) žarg. košarkar: nogometaši in košarkaši ♪
  3.      košàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima dosti bujno razraščenih vej: košat hrast; na dvorišču je stala košata lipa; košato drevo / košate veje // gost, bujno razraščen: košati lasje; dvignil je košate obrvi / košat rep; košata glava s košatimi lasmi 2. ekspr. zelo in lepo razvit: košata ženska / ima košata ramena široka / v tej obleki je videti zelo košata debela 3. ekspr. mogočen, imeniten: ne daleč je stala košata domačija / nosi košate obleke // oblasten, prevzeten: košat pa ni bil / košato govorjenje košáto prisl.: košato hoditi, se nositi; košato je sedel za mizo ♪
  4.      košátenje  -a s (á) glagolnik od košatiti se: košatenje žensk / košatenje krošnje ♪
  5.      košatíja  -e ž (ȋ) star. bahanje, postavljanje, ponašanje: svatba naj bo preprosta, ne maram košatije / mesto je kipelo v svoji košatiji mogočnosti, imenitnosti ♪
  6.      košátost  -i ž (á) lastnost, značilnost košatega: košatost gozdnega drevja / občudoval je košatost njenih las / ekspr. odbijal je s svojo košatostjo v obnašanju in govorjenju ♪
  7.      kóšava  -e ž (ọ̑) jugovzhodni veter v vzhodni Jugoslaviji in Podonavju, ki piha zlasti v hladni polovici leta: zunaj brije, piha košava ♪
  8.      kôšek  -ška m (ō) nav. ekspr. manjšalnica od koš: oprtati si košek / košek detelje / gnojni košek / košek za odpadke / otročiček je v košku hitro zaspal ♦ bot. socvetje, ki ima cvete na ploščati ali izbočeni osi; čeb. jamica v goleni zadnjih nog čebele za spravljanje, prenašanje cvetnega prahu ♪
  9.      kôšen 1 -šna -o prid. (ó) agr. nanašajoč se na košnjo: košni sistem / pašno in košno gospodarstvo ♪
  10.      košeníca  -e ž (í) travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: pasti živino po košenicah; košenice in pašniki // travnik sploh: ob hiši imajo košenico ♪
  11.      košenína  -e ž (í) 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: na strmi košenini je le tu in tam rasel kak grm // travnik sploh: za vrtom so imeli njivo in košenino 2. (pokošena) trava, seno: grabiti košenino ♪
  12.      košênje  -a s (é) glagolnik od kosíti: stroj za košenje trave ♪
  13.      kôšnja  -e ž (ó) 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem trave: pomagati pri košnji; začeti s košnjo; košnja, setev in žetev / druga, prva košnja // čas takega pospravljanja: bilo je ob košnji 2. glagolnik od kosíti: košnja je težko delo / nizka pri tleh, visoka košnja visoko od tal // kar se (na)kosi: letos je bila slaba košnja; pren., ekspr. v tej vojni je imela smrt bogato košnjo ♪
  14.      koštrún  -a m (ȗ) 1. skopljen oven: jedli so pečenega koštruna 2. ekspr. kdor ima goste, skodrane, navadno razmršene lase: poglej ga, kakšen koštrun je 3. ekspr. navihan, razposajen otrok: ta koštrun ni nikoli pri miru / kot nagovor ti koštrun ti ♪
  15.      košúta  -e ž (ú) 1. samica jelena: košuta se pase; vitka košuta 2. etn. šema, ki predstavlja četveronogo žival, znana v okolici Celja: biti za košuto ♪
  16.      košútnik  -a m (ȗ) bot. gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko, Gentiana lutea: tam rastejo košutniki in jegliči ♪
  17.      kót  -a m (ọ́) 1. prostor med dvema stikajočima se stenama: postavil je palico v kot; sedla je v kot in čakala; kredenca stoji v desnem kotu kuhinje; umazan, zanemarjen kot / tudi kot je treba pomesti / za kazen je moral stati v kotu / v kotu ust je imel cigareto kotičku / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu // s prilastkom del, površina med dvema stikajočima se stranicama česa: v zgornjem kotu slike; kot šahovnice 2. ekspr., navadno s prilastkom prostor, kraj, mesto: tudi na dvorišču ni bilo primernega kota za njegov avto / moral se je umakniti v svoj kot na svoje običajno mesto, na svoj prostor / hitro najde vsak skriven, varen kot // manjše, ozko področje, predel: svet je velik, na ta kot pa nisi vezan / bohinjski kot 3. ekspr., navadno s prilastkom prostor za bivanje, dom: rada bi že imela svoj kot; hrani za miren kot na stara leta 4. v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika; preužitek: izgovoriti si kot; zapisal mu je kot za stara leta / ima pravico do kota 5. geom. količina, ki izraža razprtost med dvema poltrakoma s skupnim krajiščem: izračunal je vse kote; kote meriti; stranici oklepata kot 90°; koti kvadrata; vsota kotov / reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / izbočeni ali konveksni kot; iztegnjeni kot ki meri 180°; komplementarna kota ki merita skupaj 90°; naklonski kot; notranji kot ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; ostri kot manjši od 90°; polni kot ki meri 360°; pravi kot ki meri 90°; suplementarna kota ki merita skupaj 180°; topi kot večji od 90° in manjši od 180°; kosinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu priležne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku; kotangens kota število, določeno z razmerjem med dolžinama kotu priležne in nasprotne katete v pravokotnem trikotniku 6. voj., navadno v zvezi mrtvi kot prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati: skriti se v mrtvi kot; mrtvi kot pod zidom 7. šport., pri nogometu prostor v kotu igrišča, s katerega igralec strelja pred gol: postaviti se v kot // kazenski strel s tega prostora: dosoditi kot 8. publ., navadno v zvezi zorni kot izhodišče, osnova za presojanje česa: problem obravnavata z različnih zornih kotov ● ekspr. pretaknili so vse kote povsod so pogledali, vse so preiskali; ekspr. tudi na strokovnem področju je bil potisnjen v kot tudi njegovo strokovno delo je bilo neupoštevano; ekspr. knjige je vrgel v kot trajno ali začasno je nehal študirati; po vseh kotih so se valjale cunje povsod ◊ alp. kot na koncu zaprta gorska dolina; astr. časovni kot čas, ki poteče od kulminacije zvezde; avt. mrtvi kot prostor ob strani avtomobila, ki se v vzvratnem ogledalu ne vidi; fiz. deklinacijski kot odklonski kot magnetne igle od smeri sever-jug; lomni kot med lomnim žarkom in vpadno pravokotnico; odbojni kot med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico; vpadni kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico; grad. deviacijski kot; šport. mrtvi kot prostor, v katerem nasprotni igralec glede na svoj položaj lahko prestreže žogo; teh. rezilni kot med čelno ploskvijo rezila in smerjo rezanja ♪
  18.      kot  vez. I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: prav tako pridna je kot njena mati; razumeta se kot brata; za to delo je kot ustvarjen / otroci so bili iz iste ulice kot ona / letos je zaslužil toliko kot lani; dobička je toliko kot stroškov kolikor 2. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: njegov avto je dražji kot sosedov; proizvodnja je za desetino večja kot lani; vlak ne stoji več kot minuto; ekspr. to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti / odbojka ni priljubljena kot nogomet / ne gre mu toliko za denar kot za čast 3. za izražanje podobnosti: vede se kot gospodar / bel kot sneg; otrok je tiho kot miška; dela kot črna živina 4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti: sprejeli so ga medse kot brata; obšlo ga je nekaj kot kesanje; strop je bil kot posut z zvezdicami; počutim se kot prerojen; odgovarja kot v zadregi 5. ekspr., z nikalnico, v zvezi z drug, drugače za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: to mi je povedal nihče drug kot direktor; z otrokom nima drugega kot skrbi; predenj si ne upa drugače kot s sklonjeno glavo / kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? 6. ekspr., navadno v zvezi s tako za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki; znanstvenika visoko cenijo doma kot v tujini / razdrobljenost je škodljiva kot v gospodarskem tako v družbenem pogledu; publ. prošnji je treba priložiti osebno izkaznico kot tudi potrdilo o nekaznovanju in 7. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar: vsi ga poznajo kot odličnega govornika; pusti pijačo, to ti svetujem kot prijatelj; publ. delavski razred kot vodilna družbena sila; bil je zdravnik in kot tak je služil v mornarici; kot gost nastopa slaven tenorist; že kot otrok, star. otrok je ljubil samoto / neustalj.: to sliko sem dobil od kolektiva kot dar v dar; postavljajo ga kot zgled za zgled II. v odvisnih stavkih 1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje pomenov kakor pod I., 1—6: a) zgodilo se bo tako, kot si naročil; obnašaj se, kot se spodobi; ekspr. taki, kot si ti, nimajo besede / film na televiziji je isti, kot sem ga videl pred leti / podjetje je imelo toliko stroškov, kot so računali kolikor b) pridelek je slabši, kot smo pričakovali / zgodba se je končala drugače, kot je nakazoval začetek; ni tako močen, kot sem mislil / izdal je več, kot je namenil c) s pogojnim naklonom ali v zvezi z da: vede se, kot da je on gospodar; govori, kot da ne bi bil pri pameti č) ni dosegel drugega, kot da so se mu vsi smejali; odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš d) kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi // z oslabljenim pomenom za izražanje primerjave sploh: kot kaže spričevalo, si se pošteno trudil; delajo, kot se komu zljubi; publ. kot poročajo listi, je upor zadušen / takoj se je spustil v prepir, kot je bil sploh hitre jeze; skopuh kot je, ni popustil niti za dinar // nav. ekspr. za izražanje odnosa osebka do povedanega: pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš; kot se zdi, bodo naši zmagali / skrajnosti so, kot je znano, zmeraj škodljive / kot sem rekel: ne dam 2. nav. elipt. za naštevanje zgledov za prej povedano: na voljo so jim pripomočki, kot so predavanja, tečaji in seminarji; glagoli, kot skakati, letati, sedati, se imenujejo ponavljalni ● star. to je, kot bi dejal, zastonj takorekoč; ekspr. za delo je pripraven kot le kaj zelo; ekspr. poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera zelo; ekspr. delo je več kot lahko zelo; pog. opomin je zalegel toliko kot nič prav nič; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. tam ljudje malo manj kot stradajo skoraj ♪
  19.      kotaljênje  -a s (é) glagolnik od kotaliti: kotaljenje žoge / slišati je bilo samo zamolklo kotaljenje kamenja ♪
  20.      kotálkanje  -a s (ȃ) glagolnik od kotalkati: veselil se je drsanja in kotalkanja / gojiti kotalkanje / zmagati v kotalkanju ♪
  21.      kotálkar  -ja m (ȃ) kdor se kotalka: na kotalkališču je ob nedeljah veliko kotalkarjev // športnik, ki goji kotalkanje: tekmovanje mladih kotalkarjev ♪
  22.      kotálkarica  -e ž (ȃ) ženska, ki se kotalka: na kotalkališču je bilo kmalu vse polno kotalkarjev in kotalkaric // športnica, ki goji kotalkanje: tečaj za mlade kotalkarje in kotalkarice ♪
  23.      kotálkati  -am nedov. (ȃ) gojiti kotalkanje, ukvarjati se s kotalkanjem: kotalka že več let kotálkati se hitro se premikati na kotalkah: deklice se kotalkajo po pločniku ♪
  24.      kotánja  -e ž (á) manjša vdolbina v zemljišču, navadno naravna: kotanja z vodo; na dnu gozdne kotanje je oglarska koča / svet za vasjo je poln kotanj / na cesti se delajo kotanje jame // nav. ekspr. vdolbina, votlina sploh: vodnjak je bil velika kamnita kotanja / drobne oči ji tičijo globoko v kotanjah ◊ geogr. čelna kotanja kotanja, ki jo izdolbe ledenik ob svojem spodnjem koncu ♪
  25.      kôtel  -tla [ǝu̯] m (ó) 1. velika, navadno okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje, segrevanje: naliti vodo v kotel; bakren, medeninast kotel; s stropa je visel velik kotel; zunaj je bilo vroče kot v kotlu, kot bi stopil v kotel / (vojaški) kotel; žganjarski kotel; kotel za prašiče; v pralnici imajo kotel za kuhanje perila; kotel za žganjekuho; pren., publ. Rusija je bila kotel, v katerem so vrele evropske in azijske sile 2. navadno v zvezi parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro: parni kotel je razneslo; parni kotel za centralno kurjavo / kurjač parnega kotla 3. nav. ekspr. okrogla dolina s strmimi pobočji: vas leži v kotlu; odprl se mu je pogled na kotel pod Krnom ● publ., ekspr. strašiti kmete s skupnim kotlom zlasti prva leta po 1945 neobjektivno prikazovati življenje v (kmetijski) zadrugi ◊ strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; lokomotivski parni kotel parni kotel za lokomotive; pranje kotlov odstranjevanje zlasti kotlovca z notranjih sten parnega kotla ♪

   9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA