Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gnjat (25)

1.      gnját  -i in -í ž (ȃ) prekajeno svinjsko stegno: v izložbi so visele gnjati in salame / narezala je poln krožnik gnjati / gnjat z jajcem ♪
2.      gnjáten  -tna -o prid. (ȃ) ki je z gnjatjo, iz gnjati: gnjatni namaz; gnjatna omleta ♪
3.      gnjátnica  -e ž (ȃ) zastar. kost pri gnjati: v ješprenju se je kuhala gnjatnica s precejšnjim kosom mesa ♪
4.      gognjáti  -ám nedov. (á ȃ) redko govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: nerazumljivo je gognjal ♪
5.      dímnica  -e ž (ȋ) 1. prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: vzeti gnjat iz dimnice; obesiti meso v dimnico 2. nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši: spati v dimnici; prostorna dimnica je bila pozimi prijetno topla ◊ žel. podaljšek kotla pri parni lokomotivi, v katerega vodijo cevi za odvajanje dima iz kurišča ♪
6.      hrustávec  -vca m (ȃ) nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov: gnjatni, krompirjevi, zelenjavni hrustavci ♪
7.      jedílo  -a s (í) nav. mn., knjiž. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki; jed: pripravlja dobra jedila; izbrana, okusna jedila; vrsta jedil / hladna in topla jedila / star. Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) hrane ♦ rel. blagoslov(itev) velikonočnih jedil blagoslovitev gnjati, pirhov, hrena in potice, ki se pripravijo za veliko noč ♪
8.      kráča  -e ž (á) 1. spodnji del noge pri prašiču: krača in parklji // ta del noge za kuhanje ali pečenje: obirati, rezati kračo; mastna, dobro posušena krača; gnjat in krača / prekajena krača / svinjska krača ♦ gastr. telečja krača spodnji del telečje noge za pečenje 2. nav. mn., slabš. noga (pri človeku): suhe krače ∙ ekspr. je urnih krač hitro hodi 3. slabš. osebni avtomobil, navadno star, slab: krača s pokrpano platneno streho ♪
9.      ljubljánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Ljubljano: dijaki ljubljanskih gimnazij; kmetje iz ljubljanske okolice; ljubljanske ulice; star. ljubljansko mesto Ljubljana / gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad; iti na Ljubljanski grad; urednik Ljubljanskega zvona; ljubljanska nadškofija; Ljubljansko barje; Ljubljansko polje ravnina, severno od Ljubljane ∙ šalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančan ♦ gastr. ljubljanski zrezek pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo; ljubljanska salama salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine; vrtn. ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi; zgod. ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821; sam.: pog. prosim pet dek ljubljanske pet dekagramov ljubljanske salame ♪
10.      mesaríja  -e ž (ȋ) 1. mesnica: klobase in gnjat je kupil v mesariji 2. redko mesarska obrt: ukvarjal se je z mesarijo 3. knjiž., redko mesarjenje: grozovita mesarija se je nadaljevala še ves dan ♪
11.      mesenína  -e ž (í) redko mesnina: klobase, gnjat in druga mesenina / nadev za klobase iz riža, začimb in mesenine mesne snovi ♪
12.      mesnína  -e ž (ȋ) 1. izdelki iz mesa: postregli so mu z mesnino in vinom; klobase, gnjat in druga mesnina / kos mesnine / prekajena, suha mesnina 2. redko mesna snov: kosti dajejo oporo mehki mesnini / ta žival žre vsakršno mesnino ♪
13.      milánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica ♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno ♪
14.      obírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s trganjem odstranjevati sadeže, plodove z drevesa, rastline: obirati češnje, jabolka, maline; obirati hmelj; obirati ob suhem vremenu; obirati s strojem // odstranjevati nepotrebne mladike, stare liste: obirati suho cvetje, poškodovane liste // s trganjem delati, da na drevesu, rastlini ni več sadežev, plodov: obirati sadno drevje / koze obirajo grmovje 2. odstranjevati, spravljati s česa: obirati gosenice z zelja; obirati uši; kure se obirajo; pes si obira bolhe // z grizenjem, rezanjem odstranjevati meso s kosti: obirati kurje bedro, gnjat / najrajši obira kosti 3. ekspr. povzročati, da kdo potroši, izda veliko denarja: prodajalec obira kupce; pri igri, kartanju je vse obiral 4. ekspr. opravljati, obrekovati: ljudje ga zato še vedno obirajo; obirati sosede / obirati koga za hrbtom ● ekspr. s koso obirati breg kositi redko, slabo travo obírati se ekspr. 1. obotavljati se, omahovati: pohiti, kaj se tako obiraš; obirati se z odhodom; predolgo se je obiral / obirati se pri delu 2. s prislovnim določilom biti, zadrževati se: že več dni se obira okoli naše hiše; obirati se po sobi; zakaj se tu obiraš ♪
15.      obráti  obêrem dov., stil. oberó; obrál (á é) 1. s trganjem odstraniti sadeže, plodove z drevesa, rastline: obrati češnje, jabolka, ribez / sadje so že obrali in pospravili // odstraniti nepotrebne mladike, stare liste: obrati pesi zunanje liste // s trganjem narediti, da na drevesu, rastlini ni več sadežev, plodov: obrati drevo, jablano; obrati vinograd 2. odstraniti, spraviti s česa: obrati gosenice z zelja; obrati si uši // z grizenjem, rezanjem odstraniti meso s kosti: obrati kurje bedro, gnjat / obrati kosti / ekspr. piščanca je kar sam obral pojedel 3. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: družba ga je popolnoma obrala; sproti me obere za vsak dinar; obrali so ga pri kartanju / pri kupčiji me je obral za dva tisoč // izropati, oropati: vlomili so v trgovino in jo obrali 4. ekspr. obiti, obhoditi: na poti domov je obral vse gostilne; vso vas je obral, pa ga ni našel / ta avtobus obere vsako vas ● ekspr. soseda obere vsakega človeka pove o njem veliko slabega; ekspr. obrali so jo do kosti zelo so jo obrekovali obrán -a -o: obran sadovnjak; obrana kost; obrana jabolka ♪
16.      omléta  -e ž (ẹ̑) jed iz jajc, malo sladkorja in moke z različnimi nadevi: peči omlete / gnjatna, skutina omleta ♪
17.      píca  in pízza -e [pica] ž (ȋ) gastr. jed iz krušnega testa, namazana s paradižnikovo mezgo in potresena s sirom, gnjatjo, različnimi začimbami: jesti pico; peči pice ♪
18.      plêče  -éta s (é ẹ́) meso iz zgornjega dela prednje noge goveda, prašiča, navadno s kostjo: razsekati plečeta in gnjati; skuhati pleče; prekajeno pleče / odrezati kos mesa od plečeta; prim. pleča ♪
19.      podpréti  -prèm dov., podpŕl (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: ko je vstajal, ga je moral podpreti / hitro ga je podprl, da ni padel // dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: sede in podpre brado z levico; z obema rokama si je podprl glavo 2. postaviti oporo: podpreti veje drevesa / razmajane tramove je moral podpreti 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči a) olajšati komu življenjske razmere: podpreti ponesrečence b) omogočiti komu določeno dejavnost: znanstvenika so že večkrat podprli / denarno podpreti // z dajanjem pomoči omogočiti kaj sploh: podprl ga je v njegovih prizadevanjih / podpreti predlog odbora / nima argumentov, da bi z njimi podprl trditev dokazal, utemeljil podpréti se 1. ekspr. najesti in napiti se: pridi, da se malo podpreš; podpreti se z gnjatjo in vinom 2. star. opreti se: dvignil se je in se podprl na komolce podpŕt -a -o: dobro so podprti za dolgo pot; z dokazi podprta sodba; uta je bila podprta s koli ♪
20.      prekadíti  -ím dov., prekádil (ȋ í) 1. izpostaviti delovanju dima zaradi konzerviranja: prekaditi gnjat; klobas še niso prekadili; prekaditi meso 2. nav. ekspr. prepojiti z dimom, kadivom: sobo so prekadili / prekaditi prostor z dišavami prekajèn -êna -o: prekajena svinjska rebrca; z nikotinom prekajena pljuča ♪
21.      préšati  -am nedov. (ẹ́) pog. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stiskati: prešati vinsko drozgo; prešati grozdje, sadje / prešati olje iz semen // z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: prešati čaj v majhne kocke; prešati kose kovine préšan -a -o: prešani izdelki; pijača iz prešanega sadja; v bale prešano seno ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti; usnj. prešano usnje grobo, močno usnje zlasti za galanterijske izdelke, oblazinjeno pohištvo ♪
22.      šínjek  -jka m (ȋ) 1. svež ali prekajen svinjski vrat: kupil je manjšo gnjat in šinjek / narezati poln krožnik šinjka 2. nar. vrat: prijeti žival za šinjek; debel šinjek ♪
23.      šúnka  -e ž (ȗ) pog. gnjat: na kavljih visijo krače in šunke / kuhana šunka ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti ♪
24.      vlívanec  -nca m (ȋ) 1. mn. zakuha iz jajc in moke, ki se počasi, v tankem curku vliva v vrelo juho: narediti vlivance; testo za vlivance; prežganka z vlivanci 2. gastr. jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi: peči vlivanec; omlete, prelivi in drugi vlivanci / gnjatni, skutni vlivanci / praženi vlivanec ♪
25.      vratína  -e ž (í) vratovina: kupiti gnjat in vratino / suha vratina ♪