Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
gnan (196) 
- gnánje -a s (ā) glagolnik od gnati: gnanje oblakov / gnanje za cilji ♪
- gnánost -i ž (á) filoz. stanje človeka, ki se hoče polastiti vsega, kar je dano: gnanost k podrejanju drugih ♪
- asignánt -a m (ā á) fin. kdor izda asignacijo ♪
- dognánje -a s (ȃ) 1. nav. mn. kar se doseže z razmišljanjem, raziskovanjem: priti do izvirnih dognanj; delo temelji na znanstvenih dognanjih; medicinska dognanja; najnovejša dognanja o vesolju; upoštevati dognanja moderne znanosti in tehnike 2. glagolnik od dognati: iskanje in dognanje zakonitosti v razvoju ♪
- dognánost -i ž (á) značilnost dognanega: jezikovna dognanost daje delu še posebno vrednost; oblikovna, tehnična, umetniška dognanost; dognanost pesmi, skladbe; težnja po dognanosti ♪
- impregnánt -a m (ā) teh. sredstvo za impregniranje: žice so zaščitili z impregnantom ♪
- izgnánec -nca m (ā) nav. ekspr. kdor je izgnan: izgnanci so se po vojni vrnili; politični izgnanci ♪
- izgnánje -a s (ȃ) redko izgnanstvo, izgon: dolgoletno izgnanje / obsoditi na izgnanje ♪
- izgnánka -e ž (ā) nav. ekspr. ženska, ki je izgnana: izgnanci in izgnanke ♪
- izgnánstvo -a s (ȃ) nav. ekspr. dejstvo, da je kdo izgnan: posledice izgnanstva / biti, živeti v izgnanstvu ♪
- nèdognán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni dognan: nedognana resnica / to je še nedognana skrivnost / knjiž. jezikovno nedognano delo / star. nedognane kupčije ♦ jur. nedognana krivda ♪
- nèdognánost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedognanega: nedognanost in spornost njegove trditve jih je vznemirila / knjiž. idejna, jezikovna nedognanost romana ♪
- nèugnán -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo; neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, huda ● ekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadeven nèugnáno prisl.: neugnano se igrati, plesati ♪
- nèugnánček -čka m (ȅ-á) manjšalnica od neugnanec: končno so tudi najmanjši neugnančki omagali in pospali ♪
- nèugnánec -nca m (ȅ-á) ekspr. neugnan človek, zlasti otrok: mala neugnanca sta ji neprenehoma nagajala / načrti mladih neugnancev ♪
- nèugnánka -e ž (ȅ-á) ženska oblika od neugnanec: razposajena neugnanka / od zore do mraka dela ta neugnanka ♪
- nèugnánost -i ž (ȅ-á) lastnost neugnanega človeka, zlasti otroka: neugnanost otrok jo je vznemirjala / mladostna neugnanost ♪
- pregnánec -nca m (ā) nav. ekspr. kdor je pregnan: pregnanci so se vračali iz taborišč; politični pregnanci; odkrili so spomenik pregnancem ♪
- pregnánka -e ž (ā) nav. ekspr. ženska, ki je pregnana: pregnanci in pregnanke ♪
- pregnánost -i ž (á) lastnost, stanje pregnanega človeka: težko je prenašal pregnanost z doma / ekspr. pregnanost z delom / knjiž. občudovanja vredna pregnanost poezije dognanost, popolnost // knjiž. pretiranost, čezmernost: pregnanost pohvale je bila zelo očitna / brez pregnanosti lahko rečemo, da je odlično opravil nalogo brez pretiravanja ♪
- pregnánstvo -a s (ȃ) 1. prisilno bivanje zunaj domovine: pisatelja so obsodili na pregnanstvo / vlada je v pregnanstvu // kraj tega bivanja: vrniti se iz pregnanstva 2. dejstvo, da je kdo pregnan: posledice pregnanstva ♪
- pregnánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. jedrnat, zgoščen: pregnantno izražanje / pregnantne misli pregnántno prisl.: pregnantno se izražati ♪
- pregnántnost -i ž (ȃ) knjiž. jedrnatost, zgoščenost: pregnantnost izražanja ♪
- stagnánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se ne razvija, ne napreduje: tehnična raven kmetijskih strojev je stagnantna; stagnantno gospodarstvo / stagnantne kulture ♪
- zagnánec -nca m (ā) ekspr. kdor je zelo navdušen, vnet za kaj: ceniti delo zagnancev; športni zagnanci ● nar. od kose so se mu na dlaneh naredili zagnanci (trdi) žulji ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 
