Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
glicin (4)
- glicín -a m (ȋ) kem. enostavna aminokislina, ki se rabi zlasti kot sestavina (fotografskega) razvijalca ♪
- glicínija -e ž (í) vrtn. okrasna ovijalka z modrimi cveti v visečih grozdih: okoli vrat se je ovijala glicinija; z glicinijami prerasla uta ♪
- glicínski -a -o (ȋ) pridevnik od glicin: glicinski preparati ♪
- plétež -a m (ẹ̑) 1. knjiž. preplet, splet: okna so bila prekrita s pletežem glicinije; koreninski pletež / pletež rečnih rokavov 2. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni pletež ♪