Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

glasilec (1)


  1.      glasílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) knjiž., redko, s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik: glasilec novega življenja ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA