Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

glagolnik (698-722)


  1.      húpanje  -a s (ȗ) glagolnik od hupati: ponoči hupanje ni dovoljeno / hupanje avtomobilov ♪
  2.      hvalíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od hvaličiti: nehaj že s tem svojim hvaličenjem ♪
  3.      hvalísanje  -a s (ȋ) glagolnik od hvalisati: zoprno je poslušati njegovo hvalisanje; bahavo, nesramno hvalisanje ♪
  4.      hváljenje  -a s (á) glagolnik od hvaliti: samo hvaljenje ga bo še pokvarilo; hvaljenje lastnih uspehov / hvaljenje Boga / njegovo bahaštvo in hvaljenje nam že preseda ♪
  5.      idealizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od idealizirati: idealizacija kmečkega življenja 2. kar je idealizirano: osladna, pesniška idealizacija; glavni junak romana je zelo zmedena idealizacija ♪
  6.      idealizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od idealizirati: kmeta opisuje pisatelj brez idealiziranja / lažno idealiziranje slovanske zgodovine ♪
  7.      identificíranje  -a s (ȋ) glagolnik od identificirati: identificiranje privatnih koristi in interesov države / hotela je pokazati svoje identificiranje s tem krajem / identificiranje sumljive osebe ♪
  8.      identifikácija  -e ž (á) glagolnik od identificirati: identifikacija privatnih koristi in družbenih interesov; identifikacija igralca z osebo, ki jo predstavlja; povečal se je občutek identifikacije posameznika s skupnostjo / identifikacija ponesrečenca, storilca; sodeloval je pri identifikaciji trupel / identifikacija dokumentov ◊ elektr. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo, razpoznavanje ♪
  9.      ignoríranje  -a s (ȋ) glagolnik od ignorirati: nesrečen je zaradi njenega ignoriranja / ignoriranje ustavnih določb ♪
  10.      ígra  -e ž (ȋ) 1. glagolnik od igrati: a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem / publ. gostje so pokazali lepo igro igrali so lepo b) igra celotnega ansambla je bila zelo dobra; kritično so ocenili igro glavnega igralca / odlična filmska, gledališka igra c) igra na violino je ni motila / klavirska igra č) pri igri so se otroci sprli; vesela in sproščena igra / soba, primerna za igro / ekspr. takšno delo je zanj igra d) igra s kartami se je zavlekla pozno v noč / odstopil je od nadaljnje igre e) z rodilnikom: igra barv ob zahajajočem soncu; igra neštetih luči; opazoval je igro svetlobe in sence / igra valov 2. otroška dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo: izmišljali so si različne igre; čas so si preganjali z igrami / igrali so se gnilo jajce in druge igre / otroška igra // dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo sploh: igra s kartami, kockami / dobiti, izgubiti igro / družabne igre; igrati hazardne igre; igra na srečo; igra za denar pri kateri mora dati določeno vsoto denarja tisti, ki izgubi / pog. šli so se različne igre 3. športna dejavnost, navadno skupinska, organizirana po določenih pravilih: poznal je vse igre z žogo / namizne igre; otvoritev šahovske igre / športna igra / bojne igre ki ponazarjajo boj; gladiatorske igre / ekspr., z oslabljenim pomenom ta miselnost je pritegnila v vojno igro mnogo narodov 4. literarno delo v obliki dialogov, navadno manjše umetniške vrednosti: brati, napisati igro; to igro so že večkrat uprizorili; igrati Finžgarjevo igro Veriga; igra iz kmečkega življenja / gledališka igra; radijska, televizijska igra / celovečerna igra ki traja približno dve uri; igra v treh dejanjih // izvedba, uprizoritev takega dela: gledati igro; nastopiti v igri / igro je vodil dober režiser 5. ekspr., navadno s prilastkom preračunljivo, navadno nezakonito delovanje: spregledal je njegovo igro; v tej igri se ni znašel; brezobzirna igra gospodarskih sil / treba je bilo odkriti pravila igre v tej družbi / različne politične igre // z oslabljenim pomenom delovanje, navadno nepričakovano, brez vzroka: vse je počivalo na čudni igri naključja, sreče, usode / to delo je igra fantazije / igra ljubezni in ljubosumja 6. nav. ekspr., navadno z rodilnikom nehoteni gibi, mimika, ki izraža, kaže določeno čustveno stanje, razpoloženje: igra njegovega obraza je bila zelo zgovorna; ni mogel prikriti nervozne igre prstov, rok / opaziti je bilo igro njunih oči ● publ. žoga je zletela iz igre iz prostora, določenega za igranje; ekspr. kraljevska igra šah; žarg., šport. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni ◊ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; debatna igra v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje; ljudska igra ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta; odprta igra pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; igra preko kril, krilnih položajev pri kateri napada moštvo z vzdolžne strani igrišča; zgod. viteške igre turnir ♪
  11.      igráčkanje  -a s (ȃ) glagolnik od igračkati se: otrok se je naveličal igračkanja; prostor za igračkanje / to je igračkanje, ne pa resno delo / takšna naloga je zanj igračkanje / igračkanje z besedami ♪
  12.      igránje  -a s (ȃ) glagolnik od igrati: a) predstava se je odlikovala po dobrem igranju; poklicno igranje pri filmu, v gledališču / usklajeno igranje nogometne reprezentance / navduševati se za igranje taroka b) iz sobe se je slišalo igranje na klavir; petje in igranje / spoznati tehniko igranja na glasbilo, godalo c) veselo igranje in razgrajanje otrok / prostor, soba za igranje / to delo je le igranje ♪
  13.      ihtênje  -a s (é) glagolnik od ihteti: iz sobe se je slišalo ihtenje / pridušeno, tiho ihtenje ♪
  14.      ilustrácija  -e ž (á) 1. risba, slika kot pojasnilo, okras (tiskanega) besedila: izdelati, narediti ilustracije; knjižna ilustracija; ilustracija povesti; ilustracija k pesmim; knjiga z ilustracijami / slikar je razstavil svoje ilustracije // redko ilustrirana revija: brala je stare ilustracije 2. glagolnik od ilustrirati: ukvarjal se je z ilustracijo knjig 3. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoritev: ta dogodek je dobra ilustracija razmer; služiti kot ilustracija; kot ilustracijo svojih misli je navajal njegove besede / v ilustracijo, za ilustracijo kaj navesti, povedati; elipt. razvoj matematike je velikanski — samo primer za ilustracijo / njegove slike so sugestivna ilustracija tistega časa / glasbena ilustracija glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev ali nastop; odlomek glasbenega dela, ki predstavlja posameznega skladatelja, celo dobo ♪
  15.      imenovánje  -a s (ȃ) glagolnik od imenovati: imenovanje članov odbora; imenovanje komisij za ureditev prometa; vesel je bil imenovanja v glavni odbor / odločba o imenovanju / imenovanje je dobil z ministrstva / star. grad ne zasluži tega imenovanja imena ♪
  16.      imitácija  -e ž (á) 1. kar je imitirano; posnetek, ponaredek: izdeloval je imitacije dragih kamnov; imitacija krzna, marmorja / imitacije antičnih umetnin / kožuh iz imitacije 2. glagolnik od imitirati; posnemanje, oponašanje: postopek imitacije / imitacija tujih vzorov / imeti dar imitacije ♦ muz. posnemanje glasbenega motiva ♪
  17.      imitíranje  -a s (ȋ) glagolnik od imitirati: imitiranje usnja ni težavno / imitiranje slavnega vzornika ♪
  18.      imobilizácija  -e ž (á) glagolnik od imobilizirati: imobilizacija zlomljene roke / imobilizacija in prevoz ranjenca ♪
  19.      implantácija  -e ž (á) glagolnik od implantirati: implantacija kovinskega kolčnega sklepa ♪
  20.      impregnácija  -e ž (á) glagolnik od impregnirati: impregnacija lesa; impregnacija šotorskega platna / impregnacija je dolgo držala ♪
  21.      impregníranje  -a s (ȋ) glagolnik od impregnirati: povečati odpornost z impregniranjem; impregniranje tkanin ♪
  22.      improvizácija  -e ž (á) glagolnik od improvizirati: poslušal je zanimive improvizacije na klavirju / prehod iz improvizacije v načrtno gospodarstvo / improvizacija nosil je uspela / zelo je spreten v improvizaciji // kar je improvizirano: to je ena njegovih improvizacij ♪
  23.      improvizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od improvizirati: živahno improviziranje na klavir / pokazal je veliko sposobnost improviziranja ♪
  24.      imunizácija  -e ž (á) glagolnik od imunizirati: obvezna imunizacija prebivalstva / aktivna s cepivom, pasivna imunizacija s serumom ♪
  25.      individualizácija  -e ž (á) glagolnik od individualizirati: rešitev te naloge zahteva individualizacijo dela; proces individualizacije / individualizacija vzgoje / individualizacija jezika, vloge / pokazala se je potreba po individualizaciji pouka ♦ jur. individualizacija kazenskih sankcij odmerjanje kazenskih sankcij po individualnih storilčevih razmerah ♪

   573 598 623 648 673 698 723 748 773 798  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA