Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
glagolnik (5.173-5.197) 
- zniževánje -a s (ȃ) glagolnik od zniževati: zniževanje vodne gladine / zniževanje cen, stroškov ♪
- znojênje -a s (é) glagolnik od znojiti se: povečano znojenje; ohlajanje telesa z znojenjem / znojenje rok ◊ med. čezmerno znojenje močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; usnj. znojenje kož postopek, pri katerem začnejo dlake, volna izpadati iz živalske kože zaradi toplote, vlage in delovanja mikroorganizmov ♪
- zobánje tudi zóbanje -a s (ȃ; ọ́) 1. glagolnik od zobati: zobanje češenj / grozdje za zobanje namizno grozdje 2. zrnata hrana za konje, kokoši: pripraviti zobanje za kokoši; krmiti konje z zobanjem ♪
- zóbčanje -a s (ọ̄) glagolnik od zobčati: zobčanje robov, znamk; priprava za zobčanje ♪
- zoperstávljanje -a [pǝr] s (á) glagolnik od zoperstavljati: zoperstavljanje pravilnega in napačnega / uspešno zoperstavljanje sovražniku ♪
- zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja ♦ obrt. zorenje gline hranjenje zdrobljene gline, zlasti opečne, v betonski jami, da postane ta enakomerno vlažna in zrnata ♪
- zorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zoreti ali zoriti: pomen toplote za rast in zoritev; zoritev plodov / spremembe vina pri zoritvi / čas zoritve v mladeniče in može ♪
- zóženje -a s (ọ̄) glagolnik od zožiti: znak za zoženje ceste / zoženje požiralnika / optično zoženje postave / zoženje kulturne dejavnosti ♪
- zoževánje -a s (ȃ) glagolnik od zoževati: zoževanje doline proti koncu / refleksno zoževanje in razširjanje zenice / zoževanje tržišča / zoževanje razlik med državami ♪
- zožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zožiti: zožitev ceste / zožitev samoglasnika / zožitev proračuna ♪
- zráčenje -a s (á) glagolnik od zračiti: naravno, umetno zračenje; zračenje prostorov; naprava za zračenje / zračenje posteljnine ♦ agr. zračenje vina pretakanje vina navadno skozi cedilo ali razpršilnik, da izgubi vonj in okus po žveplovodiku; čeb. zračenje panja uravnavanje vlažnosti, temperature v panju z zračenjem ♪
- zrahljánje -a s (ȃ) glagolnik od zrahljati: zrahljanje zemlje / zrahljanje obveze ♪
- zrást -í ž (ȃ) 1. glagolnik od zrasti: ta kost je nastala z zrastjo več manjših kosti; zrast požiralnika 2. star. rast, postava: močna zrast koga; dekle nežne zrasti 3. anat. mesto, kjer sta s hrustancem skoraj negibljivo zrasli dve kosti: prerezati dimeljnično zrast ♪
- zráščanje -a s (á) glagolnik od zraščati se: zraščanje cepljene rastline in cepiča / postopno zraščanje umskega in ročnega dela / zraščanje novih zgradb z okoljem ♦ min. zraščanje kristalov ♪
- zráščenje -a s (ȃ) glagolnik od zrasti: pravilno zraščenje kosti / zraščenje mesta z zaledjem ♪
- zravnánje -a s (ȃ) glagolnik od zravnati: zravnanje obleke / zravnanje glave; prim. izravnanje ♪
- zrcáljenje -a s (á) glagolnik od zrcaliti: zrcaljenje dreves v jezeru; opazovati zrcaljenje luči v stoječi vodi / zrcaljenje avtorjevega notranjega življenja v pesmih; umetnost ni samo fotografsko zrcaljenje življenja ◊ mat. zrcaljenje na premici preslikava točke v točko, ki je v enaki razdalji od premice na drugi strani; meteor. zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe ♪
- zŕnjenje -a s (ȓ) glagolnik od zrniti: stroj za zrnjenje kamenja / zrnjenje ajde, koruze ♪
- zrúšenje -a s (ū) glagolnik od zrušiti: zrušenje hiše, mostu ♪
- zrušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zrušiti: zrušitev mostu, zidu / zrušitev oblasti ♪
- zvár -a m (ȃ) 1. teh. zvarjeno mesto s snovjo, ki se ob varjenju pretali: pregledati zvare; zgladiti zvar; površina zvara / čelni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki ležita v podaljšku drug drugega v isti ravnini; kotni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki oklepata pravi kot 2. glagolnik od zvariti: zvar polomljenih delov ♪
- zvenčánje -a s (ȃ) glagolnik od zvenčati: zvenčanje nakita na rokah; zvenčanje orožja, steklenine ♪
- zvenênje -a s (é) glagolnik od zveneti1: z dotikom strun povzročiti zvenenje; zvenenje kozarcev / v zraku se sliši zvenenje; zvenenje dekliških glasov / bolnik sliši šumenje in zvenenje v ušesih ♦ muz. istočasno zvenenje različnih tonov ♪
- zvíjanje -a s (í) glagolnik od zvijati: zvijanje papirja / zvijanje jadra / zvijanje cigarete / zvijanje kače / zvijanje deske, lesa ♪
- zvíšanje -a s (ȋ) glagolnik od zvišati: zvišanje nasipa / zvišanje glasu / petodstotno zvišanje tlaka ♪
4.998 5.023 5.048 5.073 5.098 5.123 5.148 5.173 5.198 5.223