Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
glagolnik (4.998-5.022) 
- zaračunávanje -a s (ȃ) glagolnik od zaračunavati: zaračunavanje potnih stroškov; zaračunavanje po ceniku / zaračunavanje obresti ♪
- zaráščanje -a s (á) glagolnik od zaraščati: zaraščanje golih kamnitih tal / zaraščanje rane ♪
- zardévanje -a s (ẹ́) glagolnik od zardevati: poslušati kaj brez zardevanja; zardevanje od sramu; zardevanje in prebledevanje ♪
- zaredítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zarediti: zareditev rakov v reki / zareditev mrčesa v stanovanju ♪
- zarèk -éka m (ȅ ẹ́) 1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče: izgovoriti zarek // urok: preklicati zarek 2. glagolnik od zareči: zarek bolezni / zareki zaradi prehitrega govorjenja ♪
- zarèz -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od zarezati: zarez v les; zarez z nožem / zarez brazde 2. redko zareza: dolg, globok zarez ♪
- zaréza -e ž (ẹ̑) 1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom: pri rezanju kruha delati zareze na deski; narediti zarezo na poganjku in vstaviti vanjo cepič; označiti kaj z zarezami; globoka, ostra zareza; zareze in jamice // kar je po obliki tej podobno: vtakniti izvijač v zarezo na glavi vijaka; s kitom zapolniti zareze pri oknu špranje; zareza na dogi utor / ostre zareze ob ustih, na čelu gube, črte 2. knjiž. bistvena sprememba, preusmeritev v kakem delovanju, na kakem področju: v njunem dopisovanju je nastala zareza / objava te knjige je prinesla zarezo v njegovo življenje; novi nazori so povzročili zarezo v umetniškem ustvarjanju // kar povzroči tako spremembo, preusmeritev: ta dogodek štejemo za pomembno zarezo pri uveljavljanju novih pogledov // čas, ko pride do take spremembe, preusmeritve: leto 1963 pomeni zarezo v povojni liriki 3.
redko glagolnik od zarezati; zarez: hitra zareza v kožo 4. lit. odmor v verzu sredi stopice: vrstica z zarezo v sredini; zareza za trohejem ♪
- zarezovánje -a s (ȃ) glagolnik od zarezovati: zarezovanje smrek / zarezovanje v les ♪
- zarís -a m (ȋ) 1. glagolnik od zarisati: hiter zaris znamenja v pesek / zaris potovanja na zemljevid 2. kar je zarisano, narisano: opaziti na steni zarise iz dveh črt; globoki zarisi koles odtisi 3. kar se zariše: zaris senc na steni / temen zaris gore na obzorju 4. knjiž. zamisel, zasnova: podati zaris delovanja društva / ohranilo se je več zarisov njegove študije osnutkov 5. knjiž. opis, prikaz: pesmim je dodan kratek zaris pesnikovega življenja; zgodovinski zaris razvoja povojne lirike ♪
- zarisovánje -a s (ȃ) glagolnik od zarisovati: zarisovanje likov / zarisovanje kroja na blago ♪
- zaročênje -a s (é) glagolnik od zaročiti: zaročenje in predročenje ♪
- zarosítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zarositi: zarositev šip ♪
- zarotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zarotiti: zarotitev tovariša, naj ga reši / zarotitev vseh sil sveta / zamrmrati zarotitev zarotitveni obrazec ♪
- zasadítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zasaditi: zasaditev zemljišča z novimi sadnimi vrstami / zasaditev vinograda ● zastar. pognojiti nove zasaditve nasade ♪
- zasájanje -a s (á) glagolnik od zasajati: zasajanje njiv s krmnimi rastlinami / zasajanje vinske trte ♪
- zasédanje -a s (ẹ́) 1. glagolnik od zasedati: prerivanje ob zasedanju stolov / zasedanje tujih dežel, mest / zasedanje delovnih, učnih mest 2. navadno daljše srečanje večjega števila ljudi, ki sestavljajo kak organ, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sklicati zasedanje; biti, sodelovati na zasedanju; zasedanje odbora, skupščine, sveta; zasedanje sodišča / izredno, redno zasedanje; plenarno, slavnostno zasedanje ♪
- zasédba -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od zasesti: zasedba univerze / preprečiti zasedbo tujega mesta, ozemlja / razpis delovnega mesta velja do zasedbe / zasedba igralcev v stranskih vlogah je dobra; zasedbo glavne vloge je režiser zaupal mladi igralki 2. stanje, ko kdo s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogoči redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasedba tovarne se je po treh dneh končala // pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država navadno z bojem spravila pod svojo oblast: zasedba Jugoslavije je trajala štiri leta 3. kar je določeno z ljudmi, ki zasedejo, zasedajo določena mesta, položaje v kaki skupnosti: ta personalna zasedba zagotavlja napredek tovarne; publ. nova kadrovska zasedba // kar je določeno z ljudmi, ki igrajo, izvajajo kako gledališko, glasbeno delo: ta igralska zasedba zagotavlja kvalitetno izvedbo;
zasedba orkestra se je spremenila // kar je določeno z vrsto instrumentov, glasov, ki izvajajo glasbeno delo: instrumentalna, pevska zasedba; primerna zasedba pihal in trobil ♪
- zasèg -éga m (ȅ ẹ́) glagolnik od zaseči: zaseg plače, živine ♪
- zaséga -e ž (ẹ̑) glagolnik od zaseči: zasega stavb / zasega stvari med kazenskim postopkom ♪
- zaséganje -a s (ẹ̄) glagolnik od zasegati: zaseganje premoženja, zemlje / zaseganje časopisov ♪
- zasèk -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od zasekati: zaseki sekire, s sekiro; zaseki v deblo / dogajanje poteka brez ostrih zasekov 2. zareza, nastala z zasekovanjem: ko je bil zasek dovolj globok, je drevo padlo; potisniti žago v zasek 3. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor: cesta je speljana po zasekih in skozi predore / železniški zasek ◊ gozd. izdelati zasek s sekanjem narediti globljo zarezo na pritalnem delu debla na strani, kamor naj pri podiranju pade drevo ♪
- zasekávanje -a s (ȃ) glagolnik od zasekavati: zasekavanje debla / zasekavanje stopnic v strmino ♪
- zasekovánje -a s (ȃ) glagolnik od zasekovati: zasekovanje premoga / zasekovanje znamenja v deblo ♪
- zasénčenje -a s (ẹ̑) glagolnik od zasenčiti: zasenčenje hiše / zasenčenje glasu / zasenčenje avtomobilskih luči ♪
- zasenčevánje -a s (ȃ) glagolnik od zasenčevati: zasenčevanje sadik / zasenčevanje žarnic ♪
4.873 4.898 4.923 4.948 4.973 4.998 5.023 5.048 5.073 5.098 
