Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
glagolnik (3.823-3.847) 
- sklícanje -a s (í) glagolnik od sklicati: sklicanje ljudi na sestanek / sklicanje seje ♪
- sklicevánje -a s (ȃ) glagolnik od sklicevati: sklicevanje volilcev / sklicevanje zborovanj / po dolgem sklicevanju so se le zbrali / sklicevanje na zakon ♪
- sklòp sklópa in sklôpa m (ȍ ọ́, ó) 1. navadno s prilastkom več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: sedežni sklop; sklop elementov; sklop gospodarskih poslopij; sklop strojev / z oslabljenim pomenom obsežni sklopi gozdov ♦ geogr. gorski sklop // več stvari, ki nastopajo skupaj in sestavljajo celoto: sklop predpisov; sklop problemov, vprašanj / miselni sklop / obravnavati teme v sklopih; programski sklop // publ., v zvezi v sklopu izraža, da je kaj sestavni del kake celote: v sklopu države oblikovana pokrajinska enota; revija izhaja v sklopu časopisnega podjetja / z oslabljenim pomenom ti objekti niso bili planirani v sklopu petletnega plana v petletnem planu 2. glagolnik od sklopiti: priprava za sklop; sklop in razklop // mesto, kjer se kaj sklopi: popraviti, pregledati sklop; sklopi in stikališča 3. lingv.
beseda, nastala s sestavljanjem dveh ali več besed brez veznega samoglasnika: seveda, polčas in drugi sklopi / pridevniški, prislovni sklopi / soglasniški sklop skupina neposredno si sledečih soglasnikov v besedi, besedni zvezi ♪
- sklopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od sklopiti: sklopitev cevi, delov ♪
- sklópljenje -a s (ọ̄) glagolnik od sklopiti: sklopljenje cevi / sklopljenje oči ♪
- skóbljanje -a s (ọ̑) 1. glagolnik od skobljati: skobljanje lesa; stroj za skobljanje 2. skobljanci: orodje je bilo pokrito s skobljanjem ♪
- skòk skóka in skôka m (ȍ ọ́, ó) 1. glagolnik od skočiti: a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / pri tretjem skoku se je poškodoval / narediti, publ. izvesti skok b) še skok po časopis, pa se vrnem domov / iti na kratek skok k sosedu na kratek obisk // razdalja, višina, ki se doseže z odrivom od podlage: izmeriti skok; drugi skok je bil zelo visok // nav. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: hoditi skok pred drugimi; cilj je samo še skok daleč 2. ekspr., navadno s prilastkom hitro, nenadno povečanje: skok cen, proizvodnje; skoki in padci temperature naraščanje / publ. država je naredila velik gospodarski skok je v kratkem času gospodarsko zelo napredovala, se razvila 3. ekspr., navadno s
prilastkom nenaden prehod z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: miselni skoki / za ta film so značilni veliki časovni skoki 4. star., v prislovni rabi, s predlogom zelo hitro: na skok je bil fant na drevesu; ubogati na skok / v enem skoku se je spremenil nenadoma / jezditi skok na skok; zastar. jezditi na skok na splav 5. star. galop: skok je konja utrudil; pognati v skok; prijezditi v skoku ● ekspr. tu ima reka kar precejšen skok padec; star. zaigrati za skok za ples, zlasti poskočen; ekspr. vedela je za njegove skoke čez plot za nezvestobo v zakonu ◊ alp. preplezati skok mesto, zlasti večje, kjer se gorsko pobočje zelo strmo, navpično prelomi; šport. dvojni skok; levji skok preval letno; smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; skok čez konja, kozo preskok čez konja, kozo; skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni, v višino v navpični smeri; skok ob palici ali s palico atletska
disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice; skoki v vodo; skok s padcem; prvak v smučarskih skokih; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. biti sposoben za skok biti sposoben skočiti, dvigniti se v položaj, ki omogoča paritev ♪
- skomíganje -a s (ȋ) glagolnik od skomigati: odgovoril je s skomiganjem / skomiganje z rameni ♪
- skopárjenje -a s (á) glagolnik od skopariti: zoprno ji je bilo njegovo skoparjenje ♪
- skopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skopiti: posledice skopitve ♪
- skópljenje -a s (ọ̄) glagolnik od skopiti: posledice skopljenja / skopljenje merjascev ♪
- skotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skotiti: mladiči spregledajo šele teden po skotitvi ♪
- skovíkanje -a s (ȋ) glagolnik od skovikati: skovikanje je utihnilo ♪
- skrájšanje -a s (ȃ) glagolnik od skrajšati: skrajšanje obleke / skrajšanje besedila / skrajšanje delovnega časa; skrajšanje roka za prijavo ♪
- skrajšáva -e ž (ȃ) glagolnik od skrajšati: skrajšava krila / skrajšava članka ♪
- skrajševánje -a s (ȃ) glagolnik od skrajševati: skrajševanje oblek / skrajševanje besedila / skrajševanje delovnega časa ♪
- skŕčenje -a s (ȓ) glagolnik od skrčiti: skrčenje mišic, žil / skrčenje blaga / skrčenje izdatkov / skrčenje števila zaposlenih ◊ lingv. nastanek samoglasnika iz dveh ali treh samoglasnikov; mat. računska operacija, pri kateri se opravi seštevanje in odštevanje ♪
- skrčevánje -a s (ȃ) glagolnik od skrčevati: skrčevanje mišic / skrčevanje stroškov ♪
- skrčítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skrčiti: skrčitev mišice / skrčitev blaga ♪
- skrítje -a s (ȋ) glagolnik od skriti: skritje blaga; skritje v gozdu / skritje resnice ♪
- skrívanje -a s (í) glagolnik od skrivati: skrivanje beguncev; skrivanje blaga / skrivanje jeze / skrivanje resnice / skrivanje pred sovražnikom / skrivanje in lovljenje ♪
- skrívljenje -a s (ȋ) glagolnik od skriviti: skrivljenje lesa, palice / skrivljenje hrbtenice ♪
- skŕknjenje -a s (ȓ) glagolnik od skrkniti: skrknjenje jajčnega beljaka / skrknjenje jajca ♪
- skrunítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skruniti: skrunitev cerkve; skrunitev trupel padlih / skrunitev časti / skrunitev spomina na pokojnika ♪
- skrúnjenje -a s (ū) glagolnik od skruniti: skrunjenje pokopališča, spomenika; skrunjenje trupla / skrunjenje časti ♪
3.698 3.723 3.748 3.773 3.798 3.823 3.848 3.873 3.898 3.923 
