Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

glagolnik (3.348-3.372)



  1.      razbítje  -a s () glagolnik od razbiti: preprečiti razbitje letala / odkriti načrte za razbitje organizacije / razbitje enotnosti
  2.      razblínjanje  -a s (í) glagolnik od razblinjati: razblinjanje megle / razblinjanje upov
  3.      razblínjenje  -a s () glagolnik od razbliniti: razblinjenje predsodkov, utvar / razblinjenje dima, megle
  4.      razbohôtenje  in razbohotênje -a s (ō; é) glagolnik od razbohotiti se: razbohotenje osata / preprečiti razbohotenje negativnih idej
  5.      razbremenítev  -tve ž () glagolnik od razbremeniti: razbremenitev vozila / razbremenitev motorja / z oporo doseči razbremenitev poškodovane roke / prizadevanja za razbremenitev zaposlene žene
  6.      razbúrjanje  -a s (ú) glagolnik od razburjati: njegovo ravnanje je povzročalo razburjanje
  7.      razcèp  -épa m ( ẹ́) 1. glagolnik od razcepiti: povzročiti, preprečiti razcep; po razcepu je postal predsednik na novo nastale organizacije; svetovnonazorski razcep; razcep stranke; razcep sveta na bloke; pisatelj prikazuje razcep med starimi in mladimi / razcep ogljikovodikov; razcep števila 2. razcepljenost: razcep v društvu se je še poglobil; razcep škoduje ugledu stranke 3. reža, ki nastane pri cepljenju: zabiti zagozdo v razcep 4. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge: voziti po desnem razcepu // kraj, prostor, kjer se cesta, proga razcepi: na razcepu je kažipot 5. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: razcep mišljenja / razcep osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnostknjiž., redko razcep med osebnimi in skupnimi interesi nasprotjeanat. razcep arterije, sapnika; fiz. razcep jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in se sprošča energija
  8.      razcepítev  -tve ž () glagolnik od razcepiti: razcepitev debla, polena / razcepitev je stranko zelo oslabila / razcepitev države / razcepitev ogljikovodikov; razcepitev števila
  9.      razcvèt  -éta m ( ẹ́) 1. glagolnik od razcvesti se ali razcveteti se: razcvet tulipanov, zvončkov / prizadevati si za ponoven razcvet dežele; razcvet obrti je bil razmeroma počasen / kulturni razcvet; razcvet znanosti 2. ekspr. stanje, ko je kaj na visoki stopnji razvoja: razcvet je trajal nekaj let; mesto je zaradi turizma doživelo razcvet; doba razcveta / gospodarstvo dežele je v razcvetu ● ekspr. vrt je v razcvetu vse v njem cveti; ekspr. je v polnem razcvetu je zelo lepa, mlada; vznes. umrl je v razcvetu let mladekon. (gospodarski) razcvet doba, obdobje velike gospodarske dejavnosti
  10.      razcvétanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od razcvetati se: pozno razcvetanje sadnega drevja / razcvetanje kulture
  11.      razčíščenje  -a s () glagolnik od razčistiti: ideološko razčiščenje; razčiščenje problemov, stališč
  12.      razčiščevánje  -a s () glagolnik od razčiščevati: razčiščevanje pogledov, stališč; razčiščevanje spornih vprašanj
  13.      razčlémba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od razčleniti: razčlemba kaže, potrjuje; kritična, podrobna razčlemba; slogovna razčlemba; razčlemba pesmi, podatkov / v razčlembi so navedeni tudi statistični podatki ◊ alp. razpoka, izboklina v steni
  14.      razčlenítev  -tve ž () glagolnik od razčleniti: razčlenitev prostora s pregradami / idejna, vsebinska razčlenitev; natančna, podrobna razčlenitev; razčlenitev pesmi, romana / razčlenitev stavka
  15.      razčlenjevánje  -a s () glagolnik od razčlenjevati: razčlenjevanje prostora s stebri, premičnimi stenami / razčlenjevanje je potrdilo domnevo; kritično, podrobno razčlenjevanje; razčlenjevanje vsebine in zgradbe dramskega dela
  16.      razčlovéčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razčlovečiti: roman prikazuje razčlovečenje človeške družbe; razčlovečenje zdravniške etike v nacistični Nemčiji; boj proti razčlovečenju
  17.      razdájanje  -a s () glagolnik od razdajati: razdajanje denarja / razdajanje življenjskih moči
  18.      razdedínjenje  -a s () glagolnik od razdediniti: razdedinjenje sina; to je bil vzrok za razdedinjenje ♦ jur. delno, popolno razdedinjenje
  19.      razdejánje  -a s () 1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti 2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered
  20.      razdelítev  -tve ž () glagolnik od razdeliti: razdelitev zemljišča na parcele / glasovati proti razdelitvi podjetja / razdelitev učencev v več skupin / razdelitev dobička, hrane, plena / po proslavi bo razdelitev spričeval / blokovska razdelitev sveta
  21.      razdeljevánje  -a s () glagolnik od razdeljevati: razdeljevanje prostora z vmesnimi stenami; razdeljevanje na dele, v skupine / razdeljevanje knjig učencem; organizirano razdeljevanje surovin
  22.      razdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razdevati: razdevanje nakupljenega po mizi / razdevanje prašiča
  23.      razdevíčenje  -a s () glagolnik od razdevičiti
  24.      razdíranje  -a s () glagolnik od razdirati: razdiranje motorja, stroja / razdiranje prijateljstva / razdiranje že sklenjenih pogodb / razdiranje šal
  25.      razdolžítev  -tve [ž] ž () glagolnik od razdolžiti: razdolžitev kmetov

   3.223 3.248 3.273 3.298 3.323 3.348 3.373 3.398 3.423 3.448  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA