Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

glagolnik (2.098-2.122)



  1.      osipávanje  -a s () glagolnik od osipavati: čas za osipavanje krompirja
  2.      osiromášenje  -a s () glagolnik od osiromašiti: osiromašenje kmetov / osiromašenje ribjega zaroda
  3.      osiromašênje  in osiromášenje -a s (é; ) glagolnik od osiromašeti: osiromašenje prebivalstva / osiromašenje zemljišča / kulturno osiromašenje
  4.      oskŕba  -e ž () 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: otroci potrebujejo dobro oskrbo; pri tej družini bo imel popolno oskrbo / pomočnica dobi nagrado in vso oskrbo / domača oskrba bolnika; domska oskrba starih občanov 2. glagolnik od oskrbeti ali oskrbovati: oskrba prebivalstva; oskrba s kruhom / oskrba bolnika / strokovna oskrba rane / oskrba sadovnjaka / dati psa sosedu v oskrbo / otrok je bil nekaj dni v oskrbi sosedov
  5.      oskrbovánje  -a s () glagolnik od oskrbovati: oskrbovanje prebivalstva z živili / dobro oskrbovanje bolnikov / oskrbovanje živine / oskrbovanje nasadov / oddati posestvo v oskrbovanje upravljanje
  6.      oskrunítev  -tve ž () glagolnik od oskruniti: oskrunitev pokopališča / oskrunitev časti
  7.      oskrúnjenje  -a s () glagolnik od oskruniti: oskrunjenje cerkve / rešiti truplo pred oskrunjenjem
  8.      oslabítev  -tve ž () glagolnik od oslabeti ali oslabiti: notranja oslabitev države; njihovo delovanje je bilo usmerjeno v oslabitev sovražnih sil
  9.      oslepítev  -tve ž () glagolnik od oslepiti ali oslepeti: oslepitev je bila takrat pogosta kazen / pri tej bolezni mu grozi oslepitev
  10.      oslòn  -ôna m ( ó) 1. glagolnik od osloniti: oslon na zid / oslon na tradicijo 2. knjiž. naslonjalo, naslonilo: obložiti oslon z blazino / naslonil se je na oslon pri stražnem stolpu 3. zastar. pomoč, podpora: on je bil njen oslon in up
  11.      osluškovánje  -a s () glagolnik od osluškovati: previdno oprezovanje in osluškovanje / osluškovanje pljuč; priprava za osluškovanje
  12.      osméšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od osmešiti: navdajal ga je strah pred osmešenjem / osmešenje napak
  13.      osmislítev  -tve ž () glagolnik od osmisliti: osmislitev človekovega bivanja; osmislitev boja, življenja / glavni junak se bori za svojo osmislitev / podkrepitev in osmislitev umetnosti / znanstvena osmislitev vzrokov in posledic utemeljitev, upravičenost
  14.      osmísljenje  in osmíslenje -a s () glagolnik od osmisliti: osmisljenje življenja
  15.      osmíšljanje  -a s (í) glagolnik od osmišljati: človekova potreba po osmišljanju / osmišljanje zahtev utemeljitev, upravičenost
  16.      osmíšljenje  -a s () glagolnik od osmisliti: prizadevati si za svoje človeško osmišljenje
  17.      osnovánje  -a s () glagolnik od osnovati: osnovanje društva / želja po osnovanju lastne države
  18.      osramočênje  -a s (é) glagolnik od osramotiti: ni ga mogel obvarovati osramočenja; prizanesti z osramočenjem // občutek sramu: obšlo ga je osramočenje; z osramočenjem je mislil na svoje ravnanje
  19.      osrečítev  -tve ž () glagolnik od osrečiti: trudil se je za njeno osrečitev; osrečitev človeštva
  20.      osredotóčanje  -a s (ọ́) glagolnik od osredotočati: osredotočanje industrije na severu države
  21.      osredotóčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od osredotočiti: osredotočenje prometa; osredotočenje sredstev za nov poslovni objekt / osredotočenje funkcij, oblasti / za tako delo je potrebno popolno osredotočenje zbranost
  22.      osredotočítev  -tve ž () glagolnik od osredotočiti: osredotočitev industrije v večjih središčih; osredotočitev vojaških sil na obmejnem ozemlju / osredotočitev vseh sil v kaj / z osredotočitvijo na najboljša dela bi dobili popolnejšo pisateljevo podobo / pri študiju je potrebna popolna osredotočitev zbranost
  23.      ostájanje  -a s (ā) glagolnik od ostajati: ostajanje in odhajanje / ostajanje v gostilni / ostajanje hrane ∙ star. vsega ima na ostajanje na pretek
  24.      ostánek  -nka m () 1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote: nekaj denarja je razdelil, ostanek pa je obdržal; ostanek hlebca; izpiti še ostanek vina / plačati ostanek dolga / knjiž.: ostanek dneva je preživel s prijatelji; ostanek poti je prehodil peš zadnji del // nav. mn. kos blaga, ki ga ni mogoče (raz)rezati na manjše kose za prodajo: kupiti, prodajati ostanke; ostanek za hlače, krilo / ta obleka je iz ostanka 2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ostanki grajskega obzidja; najti ostanke izumrlih živali / v rokah je držal ostanek metle; ekspr. to so le ostanki ceste, pravzaprav kolovoz // del česa, kar je obstajalo v veliki količini, v visoki stopnji: ta etnična skupina predstavlja ostanek številnega naroda / ostanki stare miselnosti; ostanki ljudskih šeg / ekspr. to so le ostanki nekdanje lepote, slave // kar po kakem procesu od česa še ostane: izločiti ostanek snovi s segrevanjem; les izgoreva skoraj brez ostankov; ostanek pri luženju 3. nav. mn., navadno s prilastkom del česa, ki se ne a) porabi pri izdelavi, predelavi: lesni, mesni, tekstilni ostanki b) poje, popije: ker je prišel prepozno domov, je dobil le ostanke; jesti, piti ostanke; na mizi je še polno ostankov / ostanki od kosila // kar ostane od kakega pridelka po (po)spravljanju: pobirati ostanke v sadovnjaku, vinogradu; ostanki po žetvi 4. mn., ekspr., s prilastkom mrtvo telo, truplo: pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj 5. glagolnik od ostati: njegov ostanek v krčmi je povzročil govorice ● zastar. nikjer nima ostanka obstanka; pog. ne bom za drugimi pobiral ostankov ne maram ženske, s katero so imeli drugi ljubezensko razmerje; publ. najstarejši ostanki kulturnega delovanja človeka sledovi, dokazi; publ. obračunati z ostanki preteklosti kritično presoditi negativne stvari, ki so se ohranile iz preteklosti; publ. zbirka se brez ostanka vključuje v tradicionalno poezijo popolnomaarheol. ostanki kolišč; ostanki paleolitika; fiz. destilacijski ostanek; mat. ostanek število, ki ostane od deljenca po deljenju; pal. fosilni ostanki
  25.      ostrênje  -a s (é) glagolnik od ostriti: ostrenje britve, svedrov / ostrenje svinčnika / prizadevati si za ostrenje duha

   1.973 1.998 2.023 2.048 2.073 2.098 2.123 2.148 2.173 2.198  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA