Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gladilnik (3)



  1.      gladílnik  -a m () priprava za glajenje površine: čevljarski gladilnik / zastar. krojaški gladilnik likalnikpapir. priprava na papirnem stroju iz več gladkih jeklenih valjev, med katerimi se premika papirna plast, da se zgladi; strojn. fini brusni kamen za zadnje, ročno brušenje orodja
  2.      gládež 2 -a m () priprava za glajenje površine; gladilnik: leseni gladež ◊ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo
  3.      gladílec  -lca [c in lc] m () 1. delavec, ki gladi površino: gladilec kovin, papirja 2. priprava za glajenje površine; gladilnik




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA