Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

glaž (24)

1.      glàž  gláža m (ȁ á) nižje pog. kozarec: vse glaže so pobili / izpil je glaž vina ♪
2.      glazé  tudi glacé -ja [druga oblika glasé] m (ẹ̑) 1. usnj. mehko, navadno belo kozje usnje za rokavice: izdelovati iz glazeja / strojiti na glaze 2. tekst. zelo lesketajoča se tkanina, ki spreminja barve, ali svilena tkanina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: oblečena je bila v obleko iz srebrnega glazeja; neskl. pril.: glaze rokavice; glaze usnje ♪
3.      glazíranje  -a s (ȋ) glagolnik od glazirati: glaziranje keramike; delavnica za glaziranje / glaziranje torte ♪
4.      glazírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati z glazuro: glazirati posodo / glazirati pecivo z jajčno glazuro oblivati, prelivati glazíran -a -o: glaziran lonec; glazirana opeka; glazirana pečenka, torta ♪
5.      glazúra  -e ž (ȗ) 1. steklasta snov za prevleko, zlasti keramičnih izdelkov: proizvajati glazuro; prevleči, prekriti z glazuro / glazura se je odluščila 2. zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva: obliti kolač z glazuro / čokoladna, karamelna glazura / na pečenki se je naredila glazura ♪
6.      glážek  -žka m (ȃ) nižje pog. kozarček: v glažku je bil brinovec / izpil je glažek žganja // ekspr. kozarec: ali bova vsak en glažek vina? ♪
7.      gláževina  -e ž (á) nižje pog. steklene črepinje: stopati po glaževini / urezal se je z glaževino ♪
8.      glažúta  -e ž (ú) nekdaj preprosta steklarna, navadno v bližini gozdov: pohorske glažute; glažute in fužine; izdelki domače glažute ♪
9.      duglázija  -e ž (á) bot. iglasto drevo s tankimi, dolgimi iglicami, po izvoru iz Amerike, Pseudotsuga: nasad duglazije / siva duglazija ♪
10.      cíproš  -a m (ȋ) nar. ciprje: Ko ciproš zacveti, so naše frate rdeče (J. Glazer) ♪
11.      dóboš  neskl. pril. (ọ̑) gastr., v zvezi doboš torta torta iz tankih plasti biskvitnega testa s karamelno glazuro: postregla mu je z doboš torto in kompotom ♪
12.      glace  gl. glaze ♪
13.      karamélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na karamel: karamelna glazura / karamelni bonboni / ekspr. karamelna barva sten ♪
14.      léd  -ú tudi -a m (ẹ̑) 1. voda v trdnem stanju: led se dela, taja; dati v kozarec košček ledu; njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu; noge imam kot led zelo hladne; ta človek je hladen kot led; roka je mrzla kot led / ledeniški led; umetni led; večni led ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr., z oslabljenim pomenom led nezaupanja se je začel počasi tajati; pren., ekspr. po letu 1848 se je na Slovenskem začel tajati led // ledena ploskev, plast: led je še pretanek, da bi nas držal; led se lomi, poka; led na jezeru se je udrl; prebil je led, da bi lovil ribe; na ledu mu je spodrsnilo; drsati se po ledu; pokrit z ledom; debel, gladek, tanek led / hokej na ledu; plesna revija na ledu / mn., knjiž. previsni ledovi 2. knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: v njegovih prsih je led; led srca ● ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; pog. deni steklenico piva na led v posodo, prostor z ledom, da se ohladi; knjiž., ekspr. črni oblaki nosijo pogubni led točo; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. speljati koga na led prevarati, ukaniti ga; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden ◊ gastr. led zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva; glazura; šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju ♪
15.      obdájati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da je, se pojavi kaj okrog česa: srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji; obdajati vrtove z ograjami / obdajati bregove z nasipi // biti, nahajati se okrog česa: jezero obdaja bukov gozd; leteči predmet je obdajal svetel kolobar; obdajala ga je množica poslušalcev / obdajal ga je gost dim; obraz ji obdajajo črni lasje 2. delati, da je, se pojavi kaj na (vsej) površini: obdajati pecivo z glazuro; obdajati stole s prevleko // biti, nahajati se na (vsej) površini: kapljico te snovi obdaja trdna mrenica; del rakovega telesa obdaja oklep / stene obdajajo tapete pokrivajo 3. nav. ekspr. biti, obstajati v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: vsak dan nas obdaja hrup in trušč; obdajal ga je gorski mir / bil je nezadovoljen z vsem, kar ga je obdajalo / obdaja ga razkošje razkošno živi 4. ekspr. delati, da je kdo deležen česa: otroka je obdajala z največjo ljubeznijo / obdajati koga s častmi / mladiče v gnezdu je obdajala njuna skrb 5. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: snežinke je obdajala veličastnost; obdaja jo žalost je žalostna obdajajóč -a -e: dolino obdajajoči vrhovi; občutil je toploto obdajajoče ga vode ♪
16.      obdáti  -dám dov., 2. mn. obdáste in obdáte; obdál (á) 1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem; obdati nasad z ograjo; palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom // postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil 2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro; obdati stene z opažem obložiti; obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili 3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni; obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem 4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je 5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina ● knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljiv obdán -a -o: z obzidjem obdano mesto ♪
17.      postekleníti  -ím dov., posteklénil (ȋ í) knjiž., redko glazirati, emajlirati: postekleniti kopalno kad posteklenjèn -êna -o: posteklenjena opeka ♪
18.      posteklína  -e ž (í) knjiž., redko glazura, emajl: posteklina na kadi je razpokala ♪
19.      posteklíti  -ím dov., postéklil (ȋ í) knjiž. glazirati, emajlirati: postekliti lonec postekljèn -êna -o: postekljena kad, ploščica ♪
20.      ríž  -a m (ȋ) kulturna rastlina toplih krajev, ki raste na tleh, pokritih z vodo, ali njeno seme: odcediti, oprati riž; sejati in saditi riž; žeti riž; makedonski riž; luščilnica riža; goveja juha z rižem; kakor riž beli, drobni zobje / glazirani riž ki ima posebno gladko in svetlečo se površino / dušeni riž; mlečni riž kuhan na mleku ♦ gastr. jetrni riž rižu podobna jušna zakuha iz jeter, jajc in moke; testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa ♪
21.      ruláda  -e ž (ȃ) 1. pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi, zvitek: preliti rulado s čokoladno glazuro 2. gastr. jed iz zvite tanke plasti zlasti mesa, navadno z različnimi nadevi: pripraviti rulado iz telečjega mesa / zviti v rulado ♪
22.      sladkóren  -rna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sladkor: sladkorna glazura; sladkorne kocke; sladkorna moka, raztopina / sladkorna belina / sladkorna tovarna / sladkorni bolnik diabetik ◊ agr. sladkorni trst in sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; sladkorna pesa pesa, iz katere se pridobiva sladkor; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; med. sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi; vrtn. sladkorni grah grah z mehko, sočno luščino, pri katerem se uživa cel strok sladkórno prisl.: sneg se sladkorno beli; dieta za sladkorno bolne ♪
23.      tablíranje  -a s (ȋ) gastr. obdelava gosto tekočega kuhanega sladkorja, čokoladnih mas za prelive, glazure na marmorni plošči: plošča za tabliranje ♪
24.      tórta  -e ž (ọ̑) pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi je nadev: narediti, okrasiti torto; razrezati torto; kos torte; lopatica za torto / čokoladna, sadna torta / za malico poje dve torti tortni rezini ♦ gastr. doboš torta iz tankih plasti biskvitnega testa s karamelno glazuro; linška torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena z mrežo iz istega testa ♪