Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
giz (71) 
- gízda -e ž (ȋ) star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov // zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi ♪
- gizdalín -a m (ȋ) ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin ♪
- gizdalínček -čka m (ȋ) slabš. manjšalnica od gizdalin: mladi, polizani gizdalinčki ♪
- gizdalíniti -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah ♪
- gizdalínka -e ž (ȋ) ženska oblika od gizdalin ♪
- gizdalínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gizdaline: nosil je tesno gizdalinsko obleko; gizdalinsko vedenje / gizdalinski častniki gizdalínsko prisl.: gizdalinsko oblečen fant ♪
- gizdalínstvo -a s (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost gizdalinskega človeka: težko prenašam njegovo gizdalinstvo / gizdalinstvo v oblačenju ♪
- gízdati se -am se nedov. (ȋ ȋ) star. bahati se, postavljati se, ponašati se: mladi lepotci so se gizdali z rožnatimi kravatami ♪
- gízdav -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; ȁ á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske ♪
- gízdavec tudi gizdávec -vca m (í; ȃ) zastar. gizdalin, nečimrnik: ošaben gizdavec ♪
- gízdavka tudi gizdávka -e ž (í; ȃ) zastar. gizdalinka, nečimrnica: mlade mestne gizdavke ♪
- gízdavost in gizdávost -i ž (í; á) raba peša lastnost, značilnost človeka, ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: motila jo je njegova gizdavost / rad je imel eleganco, sovražil pa je gizdavost; ženska gizdavost ♪
- alogízem -zma m (ȋ) kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov ♪
- biologízem -zma m (ȋ) biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci ♪
- dialogizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. dajati čemu obliko dialoga: dialogizirati povest 2. izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: konstruktivno dialogizirati dialogizíran -a -o: dialogizirana novela, pesnitev ♪
- diftongizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem nastane diftong ♪
- etimologizíranje -a s (ȋ) glagolnik od etimologizirati ♪
- etimologizírati -am nedov. (ȋ) lingv. iskati etimologijo besede: naši jezikoslovci so radi etimologizirali / slovar je v pisavi preveč etimologiziral ♪
- filologizíranje -a s (ȋ) filološko obravnavanje česa: racionalistično filologiziranje ♪
- ideologizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. usklajevati, utemeljevati kaj z določeno ideologijo: ideologizirati svoje interese / malomeščani vse preveč ideologizirajo izrekajo sodbe s stališča določene ideologije ideologizíran -a -o: izraziti misel v ideologizirani obliki ♪
- imagízem -zma m (ȋ) lit. smer, zlasti v angleškem in ameriškem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki odklanja romantiko in uporablja intelektualizirano prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: simbolizem in imagizem ♪
- katalogizácija -e ž (á) popisovanje (knjig, časopisov) za katalog: izboljšanje katalogizacije v knjižnicah / opravljati katalogizacijo / oddelek za katalogizacijo ♪
- katalogizátor -ja m (ȃ) kdor katalogizira: delovno mesto katalogizatorja v knjižnici ♦ biblio. knjižničar katalogizator ♪
- katalogizíranje -a s (ȋ) glagolnik od katalogizirati: problemi katalogiziranja ♪
- katalogizírati -am nedov. in dov. (ȋ) popisovati (knjige, časopise) za katalog: nestrokovno katalogizirati / katalogizirati svetovno literaturo / katalogizirati knjige ♪
1 26 51 
