Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
gina (13-37)
- nèoriginálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni originalen: neoriginalne ilustracije / neoriginalni pesniški poskusi ♪
- nèoriginálnost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neoriginalnega: neoriginalnost pesmi / očitali so mu neoriginalnost ♪
- originál -a m (ȃ) 1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor, izvirnik: prevod se ujema z originalom / brati roman v originalu // kip, slika, kakor jo je ustvaril umetnik: reprodukcija je prav taka kot original; ima veliko slik, med njimi precej originalov 2. prvi, prvotni izvod, primerek listine: primerjati prepis z originalom; fotografija originala // prvi, prvotni izvod česa napisanega, narisanega: prenašati z originala skozi prozoren papir 3. ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih, izvirnež: to ti je original; pravi, velik original ♪
- originálen -lna -o prid., originálnejši (ȃ) 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge, izviren: originalna domislica, misel; originalna rešitev problema / izdelek je originalen / originalen mislec, pesnik / hotel je biti originalen / originalna listina izvirnik // ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: originalen človek / v marsičem je zelo originalen / originalen značaj 2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: najraje bere originalne romane / prevod je narejen po originalni izdaji // ki je tak, kakor ga je ustvaril umetnik: ima veliko originalnih
slik starih mojstrov / zgradba romana je ostala originalna / na odločbi je originalen direktorjev podpis lastnoročen 3. prvoten, prvi: samo motor je še originalen, vse drugo je moral zamenjati / plesi v originalni obliki / na steni se vidi še originalna barva // pravi, pristen: originalno blago za kavbojske hlače / originalno vino naravno ◊ jur. originalni dokaz izvirni dokaz originálno prisl.: originalno opisovati; originalno zidana stavba; originalno opremljeno stanovanje; sam.: na sebi ima nekaj originalnega ♪
- originálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost originalnega: originalnost zamisli; originalnost njegovega pripovedovanja jih je pritegnila / potrditi originalnost dokumenta; dvom o originalnosti slike ♪
- origináren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. izviren, originalen: originarna rešitev problema ◊ jur. originarna pravica izvirna pravica ♪
- página -e ž (ȃ) 1. tisk. zaporedna številka, ki označuje stran: napisati pagino // v zvezi živa pagina podatek o avtorju, naslovu dela ali o abecednem obsegu strani, naveden na strani nad besedilom: knjiga ima živo pagino 2. knjiž. stran (v tiskanem, rokopisnem delu): odpreti knjigo na pagini deset ♪
- paginácija -e ž (á) glagolnik od paginirati: paginacija knjige / spremeniti paginacijo strani zaporedne številke ♦ tisk. tekoča paginacija ki se nadaljuje v naslednji številki revije, zvezka ♪
- regína -e ž (ȋ) nar. georgina: astre in regine že cvetijo ♪
- vagína -e ž (ȋ) anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice; nožnica: vagina in uterus ♪
- vaginálen -lna -o prid. (ȃ) anat. nožničen: vaginalni izločki ♪
- anastátičen -čna -o prid. (á) tisk., nekdaj nanašajoč se na prenos originala na litografski kamen brez fotografiranja: anastatični ponatis ♪
- anginózen -zna -o (ọ̑) pridevnik od angina: anginozni simptomi ♪
- avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
- boutíque [butik] ž neskl. (ȋ) modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša: odprli so novo boutique; neskl. pril.: stil boutique ♪
- butík -a m (ȋ) modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša: kupovati v butiku ♪
- dálija -e ž (á) grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti; georgina: gredice z astrami in dalijami; rdeče, rumene dalije ♪
- dobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) natančno ponovljen od besede do besede: dobeseden zapisnik pričanja; dobesedna ponovitev stavka / dobesedni prevod prevod, ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom / ekspr. junaštvo v dobesednem smislu dobesédno prislov od dobeseden: dobesedno navajati, ponoviti, prevajati ∙ jemati, razumeti kaj dobesedno natanko tako, kot je rečeno ali zapisano // ekspr. poudarja trditev: za osvoboditev je žrtvoval dobesedno vse; tako se je potil, da je dobesedno lilo z njega ♪
- dolgínski -a -o [u̯g] prid. (ȋ) nanašajoč se na dolgine: dolginska postava / dolginski možak dolginast ♪
- duplikát -a m (ȃ) drugi izvod, drugi primerek originalne listine ali predmeta, dvojnik: izdati duplikat osebne izkaznice; naredili so mu duplikat zaključnega spričevala; duplikat ključa ♪
- dvójnik -a m (ọ̑) 1. kdor je komu izredno podoben, zlasti po zunanjosti: kralj je poslal na zborovanje svojega dvojnika / v njem je odkril svojega duševnega dvojnika // film., gled. kdor nadomešča pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje: najnevarnejše scene je v filmu odigral igralčev dvojnik, izurjen plezalec 2. drugi izvod, drugi primerek originalne listine ali predmeta: policija je na pošti poiskala dvojnik brzojavke; dal si je narediti dvojnik ključa / poročila je treba oddati v dvojniku v dveh izvodih 3. redko dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojni kozolec, vezani kozolec: pogorel je dvojnik; kozolec dvojnik ♪
- enójnik -a m (ọ̑) edina, navadno originalna listina ali predmet; unikat: v tej knjižnici hranijo precej enojnikov / potrdilo v enojniku v enem izvodu ♪
- fótokópija -e ž (ọ̑-ọ́) kopija, izdelana s fotografskim postopkom: fotokopija dokumenta, originalnega teksta; zbornik fotokopij ♪
- gag tudi geg -a [gêg] m (ȇ) knjiž. presenetljiv, duhovit domislek, zlasti v filmu: gagi in situacijski dovtipi; film z učinkovitimi originalnimi gagi ♪
- idéja -e ž (ẹ̑) 1. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa, zamisel: njegova ideja o ustanovitvi tiskarne je bila splošno sprejeta; dobra, drzna, slaba ideja; dati (originalno) idejo za rešitev problema / uresničevati idejo o samoupravljanju / ta človek ima veliko idej / bil je navdušen zagovornik nove ideje ∙ ekspr. to je bila tvoja ideja ti si se spomnil tega; ekspr. priti na idejo spomniti se česa novega; idejo za akcijo je dobil pri njih bistveno pobudo // nav. mn., navadno s prilastkom misel: njegove ideje so popolnoma zmedene / imava iste ideje; vsiljevati svoje ideje drugim / širiti prevratne ideje 2. navadno v zvezi z o rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje človekov odnos do materialnega ali duhovnega sveta: njegova ideja o lepoti, pravičnosti se je v tem delu lepo izrazila / ideja o kmetskem življenju je pri
njem neprepričljiva / opredeliti idejo o nasprotju med umetnikom in družbo 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da ga preganjajo / ekspr. to je samo tvoja fiksna ideja 4. ed., navadno z rodilnikom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel a) umetniškega ali znanstvenega dela: osnovna ideja drame; umetniška in hkrati moralna ideja romana / ideja in oblika umetnine / vodilna ideja teksta b) različnih znanstvenih, umetniških smeri: seznaniti se z idejo impresionizma; ideja marksizma c) različnih področij človekove družbene dejavnosti: ideja razrednega boja; ideja liberalizma; velik vpliv ideje samoupravljanja // kar se kaže kot bistvo, smisel česa sploh: ideja dobrote, lepote; zavreči idejo pravičnosti 5. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: antifašistične, demokratske ideje;
liberalne ideje so ga čisto prevzele; privrženec francoskih revolucionarnih idej / nekritično je sprejemal ekstremistične ideje; nove politične ideje ◊ filoz. ideja v idealističnih filozofijah transcendentna objektivna tvorba, ki je pravzor, vzrok, bistvo posamičnega; v marksistični filozofiji odraz objektivne stvarnosti v zavesti ♪
1 13 38 63 88