Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gibanje (276-300)



  1.      orjunáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orjunaše ali Orjuno: orjunaško gibanje / orjunaške uniforme
  2.      orjunáštvo  -a s () delovanje ali gibanje orjunašev
  3.      ôrlovstvo  in orlóvstvo -a s (ó; ọ̄) nekdaj gibanje ali delovanje orlov, telovadcev: seznaniti se z orlovstvom
  4.      órogenéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje
  5.      osamosvojíti  -ím dov., osamosvójil ( í) narediti kaj samostojno, neodvisno: osamosvojiti obrat, podjetje; zavod se je osamosvojil / dežela se je osamosvojila; gospodarsko, kulturno, politično se osamosvojiti / to gibanje je hotelo ljudi osamosvojiti; otrok se je polagoma osamosvojil / prej je delal kot pomočnik pri mojstru, nato pa se je osamosvojil postal samostojni obrtnik osamosvojèn -êna -o: osamosvojena dežela
  6.      osvájati  -am nedov. (á) 1. z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajati dežele 2. ekspr. prihajati v težko dostopne kraje, zlasti prvi: osvajati globine morja, vrhove // prihajati na posamezna mesta težko dostopnega kraja, prostora: osvajati ocean, vesolje 3. ekspr. pridobivati si naklonjenost, ljubezen koga: pevka je osvajala poslušalce / njegov nasmeh osvaja / zna osvajati ženske; že dalj časa jo osvaja si prizadeva pridobiti njeno ljubezen // vzbujati pozitiven odnos do česa: gibanje ga je začelo osvajati; glasba ga osvaja 4. publ. dobivati, dosegati: osvajati medalje / naši tekmovalci osvajajo prva mesta 5. publ. učiti se, priučevati se: spominsko osvajati snov / tovarna osvaja nove tehnološke postopke ● publ. ideja je bila privlačna in množice so jo hitro osvajale sprejemale; ekspr. ta šport osvaja svet pridobiva vedno več privržencev; publ. tovarna že osvaja tuje tržišče začenja prodajati svoje izdelke na tujem tržišču; publ. osvajati znanje pridobivati; publ. kapital si je osvajal države gospodoval nad njimi, imel nad njimi oblast osvajajóč -a -e 1. deležnik od osvajati: prodirali so naprej, osvajajoč deželo za deželo; govoril je navdušeno, s svojo prikupnostjo osvajajoč poslušalce; imeti osvajajočo moč 2. ekspr. zelo privlačen, prikupen: nisem še srečal tako osvajajočega človeka / imeti osvajajoč glas; osvajajoč nasmešek / osvajajoč pogled na mesto
  7.      osvétje  -a s (ẹ̑) astr. samostojni zvezdni sestav; galaksija: gibanje osvetja / beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij
  8.      osveževáti  -újem nedov.) 1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: rosa osvežuje rastline; osveževati zrak // povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: gibanje na zraku osvežuje telo; osveževati se v hladni vodi / ekspr. s svojim pripovedovanjem ga je naravnost osveževala poživljala 2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: predavanja so nam samo osveževala že znano snov; osveževati si znanje osvežujóč -a -e: osvežujoč dež, hlad; osvežujoča pijača; prisl.: veter je osvežujoče pihal v obraz
  9.      osvobojeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osvobajanje: osvobojevalno dejanje, gibanje / osvobojevalna in odrešilna moč glasbe / star. osvobojevalni boj osvobodilni boj
  10.      osvojíti  -ím dov., osvójil ( í) 1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet ♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta 2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti 3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce // vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo 4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka 5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev 6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe ● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil osvojèn -êna -o: osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto
  11.      ovíra  -e ž () 1. predmet, naprava, ki otežuje ali preprečuje gibanje, premikanje: skala, ki je padla s pobočja na cesto, je bila voznikom ovira; odstranjevati, postavljati ovire; naravne, umetne ovire; prenosna ovira; ovira iz betona // v zvezi žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico: na cestah so postavili žične ovire / taborišče je obdajala žična ovira ograja 2. kar povzroča, da se kako delo težje, počasneje opravlja: biti ovira komu; delati, premagati, premostiti ovire; naleteti, zadeti na ovire; hude, velike ovire; moralne, objektivne, subjektivne ovire; ekspr. kljub vsem oviram je uspel / palica mu je bila pri hoji navzdol v oviro v napoto / publ. tehnične ovire manj pomembne nevšečnosti, težavejur. dilatorne ovire ki povzročajo časovno odložitev česa; šport. tek z ovirami tek s preskakovanjem za to postavljenih ovir
  12.      ovirálen  -lna -o prid. () ki ovira: oviralni ukrepi ♦ fiz. oviralna sila sila, ki ovira gibanje
  13.      ovírati  -am nedov. ( ) 1. oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje: preskočil je žico, ki ga je ovirala; skalo, ki jim je ovirala prehod, so s težavo odstranili / gruča ljudi na cesti je ovirala promet 2. povzročati, da se kako delo težje, počasneje opravlja: namesto da bi mu pomagal, ga je celo oviral; slabo vreme je tekmovalce zelo oviralo / ovirati načrt, rast, razvoj / knjiž. samo misel na mater ga je pri njegovi nameri ovirala zadrževala // povzročati neugodne, slabe občutke; motiti: njeno ravnanje ga ni oviralo, da je ne bi občudoval ovirajóč -a -e: ovirajoč ukrep; ovirajoče verige; sam.: hoditi skozi kaj ovirajočega ovíran -a -o: v rasti, vzgoji oviran otrok; oviran prehod, promet; ovirana iniciativnost
  14.      pa  prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam pa, kam, bratec 3. krepi veznik: kaj takega že dolgo ne ali pa nikoli; zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu; star. vino in pa voda sta si sovražnika / nikar mu ne povej, pa saj bo od drugih izvedel / močen ni, pač pa okreten
  15.      pacifístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pacifizem: pacifistično gibanje / pacifističen film
  16.      pacifízem  -zma m () politično gibanje, ki nasprotuje vsaki vojni: zavračati pacifizem / buržoazni pacifizem / socialni pacifizem
  17.      pàč  prisl. () nav. ekspr. 1. izraža zadržanost, precejšnjo verjetnost: kozarček bi se zdajle pač prilegel; najbolj pametno bi pač bilo vrniti se / njegov prvi in pač tudi zadnji poskus je spodletel; potrt je, pač zato, ker nima službe; tega pač sam ne verjameš najbrž / kriv je, to se pač ne da tajiti; ljudstvo je pač vredno boljše usode gotovo, vsekakor // navadno na začetku stavka krepi povedano: pač bi bil nespameten, če bi ga poslušal; pač res je, kar pravi pregovor / sovražen nam ni, to pač ne 2. za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje; neki: kaj bo pač na to odgovoril; kdo je pač ta tujec; koliko let je pač, kar se nisva videla 3. izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi: dela, kakor je pač navajen; takšno je pač življenje; kaj se hoče, smo pač reveži / otrok je bil kaznovan, je pač nagajal že 4. z nasprotjem v drugem stavku izraža omejevanje, dopuščanje: videl sem ga pač, a ogovoril ga nisem / rad ga srkne, to pač, vendar ne čez mero / vino bo pač kislo, bo pa le 5. uvaja zavrnitev s popravkom: ni priden delavec. Pač, priden je, samo neroden; to bi bilo vse. Pač, še nekaj; te pravice nimaš. Pač, imam jo; nas nisi pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci / vsi smo zbrani. Pač, pač, Andreja še ni ne, ne / kar sem storil, ti ni bilo v škodo. Ali pač ali pa (le) / kaj pa on? Pač, njega ne smemo pozabiti da, seveda, saj res 6. v vezniški rabi, v zvezi pač pa za uvajanje nove trditve namesto prej s pridržkom zanikane: ni znanstvenik, pač pa dober učitelj; tega ne trdi naravnost, pač pa po ovinkih; dekle (sicer) ni bogato, pač pa pridno je pa / podočniki so majhni, pač pa so kočniki izdatno večji zato pa, nasprotno pa // neustalj. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; ampak: reforma ni samo stvar delovnih organizacij, pač pa stvar najširše skupnosti
  18.      pàd  páda m ( á) padec: pad meteorita, zračnega vozila / pad naklade; pad zračnega pritiska / redko obvarovati otroka pred padom ◊ fiz. prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže
  19.      pahljáti  -ám nedov.) narahlo premikati kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine: pahljati obraz komu; pahljati se s pahljačo, robcem; pahljati si vroče čelo / ekspr. veter je prijetno pahljal naša razgreta telesa hladil // ekspr. narahlo mahati: sloni so pahljali z uhlji / palme so nam pahljale v pozdrav ◊ čeb. čebele pahljajo (s krili) z gibanjem kril ob izletni odprtini uravnavajo vlažnost, temperaturo v panju
  20.      pánamêriški  -a -o prid. (-) nanašajoč se na vse Američane ali vso Ameriko: panameriške športne igre; panameriško gibanje
  21.      pánarábski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na vse Arabce: panarabsko gibanje / panarabska solidarnost
  22.      pánevrópski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na vse Evropejce ali vso Evropo: panevropsko gibanje / njeno ustanovitev je spremljalo panevropsko navdušenje
  23.      pángermanízem  -zma m (-) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: gre za obrambo slovanstva proti pangermanizmu
  24.      pángermánski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na pangermane ali pangermanizem: pangermanske ideje / pangermansko gibanje
  25.      pánislamízem  -zma m (-) gibanje za politično združitev vseh muslimanov

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA