Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

germanij (5)

1.      germánij  -a m (á) kem. krhka, trda kovina sivkasto bele barve, element Ge: usmerniki iz germanija ♪
2.      germánijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na germanij: germanijev oksid ♦ elektr. germanijeva dioda ♪
3.      dióda  -e ž (ọ̑) elektr. polprevodniška priprava ali elektronka z dvema elektrodama: germanijeva, kristalna dioda; proizvodnja diod / dvojna dioda elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi ♪
4.      pólprevódnik  -a [u̯p] m (ọ̑-ọ̑) elektr. snov, ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: čiščenje polprevodnikov; silicij, germanij in drugi polprevodniki / tovarna polprevodnikov ♪
5.      tranzístor  tudi transístor -ja m (ȋ) 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki: zamenjati tranzistorje; tranzistorji naprave, ojačevalnika; emitor in kolektor tranzistorja / germanijev, silicijev tranzistor; nizkofrekvenčni tranzistor 2. poljud. prenosni radijski sprejemnik s tranzistorji: izključiti tranzistor / poslušati tranzistor / žepni tranzistor ♪