Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
germani (43) 
- germánij -a m (á) kem. krhka, trda kovina sivkasto bele barve, element Ge: usmerniki iz germanija ♪
- germánijev -a -o prid. (á) nanašajoč se na germanij: germanijev oksid ♦ elektr. germanijeva dioda ♪
- germaníst -a m (ȋ) strokovnjak za germanistiko: slovit germanist / seminar za profesorje germaniste / pog. sestanek germanistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za germanistiko ♪
- germanístičen -čna -o (í) pridevnik od germanistika: germanistični oddelek filozofske fakultete ♪
- germanístika -e ž (í) veda o germanskih jezikih in književnostih ali o nemškem jeziku in književnosti: napisal je mnogo del iz germanistike / diplomirati iz germanistike in romanistike ♪
- germanístka -e ž (ȋ) ženska oblika od germanist ♪
- germanizácija -e ž (á) glagolnik od germanizirati: germanizacija koroških Slovencev; odpor proti rastoči germanizaciji ♪
- germanizátor -ja m (ȃ) kdor germanizira, ponemčevalec: zagrizen germanizator; gospodarsko nasilje germanizatorjev ♪
- germanizatóričen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na germanizatorje ali germanizacijo, ponemčevalen: germanizatorični pritisk; germanizatorična politika ♪
- germanizátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na germanizatorje ali germanizacijo, ponemčevalen: pritisk germanizatorskega sistema; germanizatorske tendence / germanizatorska organizacija ♪
- germanízem -zma m (ȋ) lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku: ogibati se germanizmov; germanizmi in romanizmi ♪
- germanizíranje -a s (ȋ) germanizacija: nasilno germaniziranje ♪
- germanizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj germansko, nemško, ponemčevati: germanizirati obmejne predele ♪
- índogermaníst -a m (ȋ-ȋ) lingv. indoevropeist ♪
- pángermanízem -zma m (ȃ-ȋ) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: gre za obrambo slovanstva proti pangermanizmu ♪
- besédje -a s (ẹ̑) knjiž. besedni zaklad, besedišče: narečno, starinsko besedje; germanizmi v besedju ♪
- bodíčevje -a s (í) bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem ♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica ♪
- dióda -e ž (ọ̑) elektr. polprevodniška priprava ali elektronka z dvema elektrodama: germanijeva, kristalna dioda; proizvodnja diod / dvojna dioda elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi ♪
- germánstvo -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Germanov: njegovo germanstvo jo je odbijalo / nav. ekspr. srdit nasprotnik germanstva nemštva / spopad med slovanstvom in germanstvom Germani ♪
- gnezdíšče -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer ptice gnezdijo: zapustiti stara gnezdišča; gnezdišče galebov / ptice se selijo na svoja gnezdišča 2. star. kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi; žarišče, središče: kužno gnezdišče / gnezdišče germanizacije ♪
- hájmatbúnd -a m (ȃ-ȗ) med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund ♪
- malocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima malo cvetov: malocvetna cvetlica // ki ima majhne cvete: malocvetne in velikocvetne begonije ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum ♪
- márka -e ž (ȃ) 1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark 2. raba peša znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka ◊ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja ♪
- nemčízem -zma m (ȋ) lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi ♪
- nemčúr -ja m (ú) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: nemčurji in madžaroni ♪
1 26 
