Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

geodet (16)

1.      geodét  -a m (ẹ̑) strokovnjak za geodezijo: naloge geodetov / pog. sestanek geodetov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geodezijo ♪
2.      geodétka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od geodet ♪
3.      geodétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na geodezijo, zemljemerski: vzgoja geodetskih strokovnjakov; znanstveni geodetski študij / geodetski inženir / naročilo za vsa geodetska dela ♪
4.      ekliméter  -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za posredno določanje višinske razlike med dvema točkama ♪
5.      figuránt  -a m (ā á) 1. nav. slabš. kdor ima kako (pomembnejše) mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi: predsednik društva je samo figurant 2. redko statist: v igri nastopam kot figurant 3. geod. pomožni delavec pri zemljemerskih delih: geodet z dvema figurantoma ♪
6.      fotogrametríja  -e ž (ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo // nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije ♪
7.      geométer  -tra m (ẹ̄) strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov ♪
8.      inženír  -ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole // strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje ♪
9.      libéla  -e ž (ẹ̑) 1. teh. kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege, vodna tehtnica: naravnati libelo // cevka, delno napolnjena s tekočino, kot del raznih merilnih naprav: libela pri geodetskih instrumentih 2. knjiž. kačji pastir: tihi let libele ♪
10.      prèddélo  -a s (ȅ-ẹ́) predhodno delo: za izčrpnejši oris dobe manjkajo preddela; opraviti geodetska preddela za izdelavo urbanističnega načrta ♪
11.      tahiméter  -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit ♪
12.      trasírati ¹ -am nedov. in dov. (ȋ) na terenu določati, označevati traso: geodeti trasirajo; trasirati deset kilometrov ceste, železnice / trasirati cesto tako, da se izogne večjim naseljem speljati // publ. določati, usmerjati: trasirati nadaljnji razvoj; idejno trasirati revolucijo trasíran -a -o: trasiran plinovod; dobro trasirana cesta ♪
13.      upráva  -e ž (ȃ) 1. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: modernizirati upravo; urediti upravo, sodstvo in zakonodajo; zaposliti se v upravi; vodilna mesta v upravi / civilna, vojaška uprava // organi, ki opravljajo to dejavnost: organizirati upravo; državna, občinska, zvezna uprava; struktura deželne uprave / strokovno neustrezna uprava upravni delavci // s prilastkom osnovna enota za opravljanje dejavnosti na kakem področju splošnega pomena: carinska, davčna uprava; geodetska uprava; pravosodna uprava 2. organi v kaki delovni skupnosti, ki odločajo o življenju, opravljanju temeljnih nalog v tej skupnosti: poslati dopis upravi podjetja; fakultetna, gledališka, rudniška, tovarniška uprava; pritožiti se na upravo pristanišča; prostori uprave / taboriščna uprava / biti v službi na upravi / delavci so se zbrali pred upravo upravno stavbo, upravnimi prostori 3. upravljanje: prevzeti upravo nad določenim ozemljem; priti pod državno upravo / zaupati komisiji upravo gledališča / slaba uprava stavb ● pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen ◊ jur. javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; notranja uprava dejavnost organov za notranje zadeve; obča uprava dejavnost, ki na splošno skrbi za redno delovanje zlasti državne uprave; prisilna uprava do 1977 začasna uprava v gospodarski organizaciji, ki bi lahko prišla zaradi velikih nepravilnosti v stečaj; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij; vojaška uprava začasna izvršna oblast vojske na zasedenem ozemlju; uprava državne varnosti do 1967 organizacijska enota zveznega in republiškega organa za notranje zadeve, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; uprava za notranje zadeve posebni in območni upravni organi v sestavu republiškega sekretariata za notranje zadeve; zgod. mandatna uprava med obema vojnama upravljanje tujega ozemlja, za katero določeno državo pooblasti mednarodna organizacija ♪
14.      vizír  -ja m (í) 1. naprava za naravnavanje navadno merilnega instrumenta na opazovani predmet, točko: vizirji na daljnogledih geodetskih instrumentov; vizir pri fotografskem aparatu ♦ voj. pripomoček iz koncentričnih obročev za namerjanje strelnega orožja na cilj 2. nekdaj premični del šlema, ki zakriva, varuje obraz: spustiti vizir; šlem z vizirjem 3. premični del čelade, ki varuje obraz: čelada z mrežastim vizirjem ♪
15.      zemljemérec  -rca m (ẹ̑) knjiž. geometer, geodet: zemljemerci so premerili gozd ♪
16.      zemljemérski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. geometrski, geodetski: zemljemerski strokovnjak / zemljemerska dela ♪