Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gene (51-75)



  1.      degenêrik  -a m (é) degeneriranec: podpovprečno inteligentni ljudje in degeneriki; razkrojen degenerik / sprijen degenerik
  2.      degeneríranec  -nca m () degeneriran človek: bolan degeneriranec / ekspr. nemoralni degeneriranci in perverzneži
  3.      degeneríranje  -a s () glagolnik od degenerirati: degeneriranje kulturnih rastlin / degeneriranje buržoazne filozofske misli
  4.      degeneríranka  -e ž () degenerirana ženska: bolna degeneriranka
  5.      degeneríranost  -i ž () lastnost degeneriranega, izrojenost: degeneriranost rastline / posledica bede je bila degeneriranost in moralno propadanje
  6.      degenerírati  -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. () 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist
  7.      epigenétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na epigenezo: epigenetski razvoj ♦ geogr. epigenetska dolina tesna dolina, ki jo je izdolbla reka, ko se je skozi lastno naplavino zajedla v odpornejšo osnovo
  8.      epigenéza  -e ž (ẹ̑) biol. teorija, da se v osebnem razvoju iz preprostega začetnega stanja razvije vse bolj kompliciran organizem
  9.      étnogenéza  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) nastanek in razvoj plemena, ljudstva, naroda, skupine narodov: razpravljati o etnogenezi Slovencev; slovanska etnogeneza
  10.      fílogenétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) filogenetski: filogenetična sorodnost / filogenetični razvoj
  11.      fílogenétski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na filogenezo: filogenetski izvor; filogenetska sorodnost / filogenetski razvoj
  12.      fílogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. evolucija: filogeneza rastlin
  13.      metagenéza  -e ž (ẹ̑) biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim, prerod: metageneza pri klobučnjakih, mahovih
  14.      óntogenétičen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ́) biol. ontogenetski: ontogenetična diferenciacija / ontogenetični razvoj
  15.      óntogenétski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na ontogenezo: ontogenetske diferenciacije / ontogenetski razvoj
  16.      óntogenéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) biol. spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti, osebni razvoj organizma: ontogeneza in evolucija
  17.      órogenéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje
  18.      pártenogenétski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na partenogenezo: partenogenetsko razmnoževanje
  19.      pártenogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; deviška ploditev, jalorodnost
  20.      pátogenéza  -e ž (-ẹ̑) med. nastanek in razvoj bolezni: patogeneza raka
  21.      regenerácija  -e ž (á) glagolnik od regenerirati: regeneracija gozdov; proces regeneracije / sredstvo za regeneracijo las / regeneracija kavčuka / regeneracija kože, repa ● regeneracija fašizma v nekaterih državah ponovna oživitev, pojavitev; regeneracija nogometnega moštva pomladitev
  22.      regeneracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na regeneracijo: regeneracijski načrt za staro mestno jedro / regeneracijske naprave za zrak / deževnik ima veliko regeneracijsko sposobnost
  23.      regenerát  -a m () teh. snov, pridobljena z regeneracijo: predelovati odpadno gumo v regenerat; volneni regenerat ♦ biol. regenerirano tkivo
  24.      regeneratíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na regeneracijo: regenerativni posegi v staro mestno jedro / regenerativna moč naroda / regenerativna sposobnost organizma ◊ metal. regenerativno kurjenje kurjenje, pri katerem vroči zgorevalni plini ogrevajo zrak, potreben za gorenje v peči; teh. turbina z regenerativnim gretjem gretjem z lastno odpadno toploto
  25.      regenerátor  -ja m () 1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las 2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo 3. knjiž., redko preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja ◊ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA