Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
gen (7-31)
- generál -a m (ȃ) 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno ∙ ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev ♦ voj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general ♪
- generalát -a m (ȃ) zgod., nekdaj ozemlje, podrejeno generalu: karlovški generalat ♪
- generálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta
topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno ♪
- generálica -e ž (ȃ) zastar. generalova žena: stare grofice in generalice ♪
- generálije -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. splošni osebni podatki: navesti, zamolčati generalije ♪
- generalísim -a m (ȋ) v nekaterih državah naslov za vrhovnega vojaškega poveljnika: bil je imenovan za generalisima / generalisim Stalin ♪
- generalitéta -e ž (ẹ̑) generalski zbor, generali: japonska generaliteta; generaliteta armade ♪
- generalizácija -e ž (á) posplošitev, posploševanje: to je samovoljna in površna generalizacija ♦ med. stadij generalizacije bolezni razširjenja po vsem telesu ♪
- generalizíranje -a s (ȋ) glagolnik od generalizirati: proces abstrahiranja in generaliziranja ♪
- generalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran -a -o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč generalizirane ♪
- generálka -e ž (ȃ) 1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero: biti pri generalki; javna generalka 2. geogr. topografska karta v majhnem merilu, ant. specialka: merila generalke; to je označeno na generalki 3. zastar. generalova žena: stara generalka ♪
- generállájtnant -a m (ȃ-á) v nekaterih državah čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina ♪
- generálmajór -ja m (ȃ-ọ̑) voj. najnižji generalski čin ali nosilec tega čina: povelja, ki jih je izdal generalmajor ♪
- generálov -a -o (ȃ) pridevnik od general: generalova žena ♪
- generálpòdpolkóvnik -a m (ȃ-ȍ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina: za komandanta mesta so imenovali nekega generalpodpolkovnika iz glavnega štaba ♪
- generálpolkóvnik -a m (ȃ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnika, ali nosilec tega čina: napredoval je v generalpolkovnika ♪
- generálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na generale: generalska uniforma / generalski zbor ♦ voj. generalski čin čin od generalmajorja do generala ♪
- generálstvo -a s (ȃ) čin ali služba generala: čutil je neko spoštovanje do generalstva ♪
- generálštáb -a m (ȃ-ȃ) voj. glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika: angleški generalštab ♪
- generálštáben -bna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na generalštab: generalštabni oficirji; generalštabni polkovnik ♪
- generálštábovec -vca m (ȃ-ȃ) žarg. generalštabni oficir ♪
- generatíven -vna -o prid. (ȋ) biol. nanašajoč se na ploditev, ploditven: generativni organi / generativna doba žene / generativno razmnoževanje rastline spolno razmnoževanje ♪
- generátor -ja m (ȃ) stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator; generatorji hidroelektrarne; obratovanje generatorja / električni generator ♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega ♪
- generátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na generator: generatorska jermenica / generatorski les les za uplinjanje v plinskem generatorju; generatorski plin plin, ki se proizvaja v plinskem generatorju ♪
- genêričen -čna -o prid. (é) knjiž. značilen za ves rod, vrsto: generične lastnosti; generične sposobnosti človeka; generično upodabljanje obrazov / posameznik kot generično bitje ♦ filoz. generični pojem pojem, ki označuje splošne značilnosti genêrično prisl.: generično določen ♪
1 7 32 57 82 107 132 157 182 207