Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gen (182-206)



  1.      kongenitálen  -lna -o prid. () biol. ki je ob rojstvu osebka kot njegova dedna ali nededna lastnost, prirojen: kongenitalna anomalija; kongenitalne bolezni / kongenitalne lastnosti
  2.      kontingénca  -e ž (ẹ̑) filoz. dejstvo, da nekaj je, pa bi lahko ne bilo, ali da je takšno, pa bi lahko ne bilo takšno; slučajnost, možnost: kontingenca biti
  3.      kontingènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) navadno s prilastkom 1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem razdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent 2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči // znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije 3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen
  4.      kontingênten  in kontingénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na kontingent: kontingentna pogodba; kontingentna lista lista kontingentiranega blaga / kontingentna vojska ◊ filoz. svet je kontingenten sam v sebi nezadosten, nenujen
  5.      kontingentíranje  -a s () glagolnik od kontingentirati: kontingentiranje blaga
  6.      kontingentírati  -am dov. in nedov. () ekon. določiti kontingent: kontingentirati blago za široko potrošnjo / kontingentirati uvoz kontingentíran -a -o: kontingentirano blago
  7.      konvergénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. zmanjševanje razlik, ki delijo kaj enotnega, zbliževanje: prišlo je do konvergence v razvoju / konvergenca mnenj ◊ biol. razvoj organizmov različnih vrst v isto smer; med. hkratno premikanje zrkel na notranjo stran
  8.      konvergénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od konvergenca: konvergenčni razvoj
  9.      konvergénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je ali postaja vedno bolj podoben: mnenja so bila zelo konvergentna / razvoj kulturnega življenja je šel v konvergentni smeri ◊ biol. konvergentni razvoj organizmov; fiz. konvergentni žarki žarki, ki se zbližujejo v isto točko; mat. konvergentna vrsta vrsta, ki ima vsoto; konvergentno zaporedje zaporedje, ki ima limito
  10.      konvergéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost konvergentnega: konvergentnost mnenj
  11.      korigènd  -ênda in -énda m ( é, ẹ́) jur., nekdaj mladoletni prestopnik v poboljševalnem oddelku prisilne delavnice
  12.      kòtángens  -a m (-) geom., v zvezi kotangens kota število, določeno z razmerjem med dolžinama kotu priležne in nasprotne katete v pravokotnem trikotniku
  13.      kriminogén  -a -o prid. (ẹ̑) jur. ki povzroča, spodbuja kriminal: kriminogeni faktorji / kriminogene dispozicije
  14.      kriogénika  -e ž (ẹ́) teh. veda o zelo nizkih temperaturah
  15.      kriogénski  -a -o prid. (ẹ̑) teh. nanašajoč se na delovanje pri zelo nizki temperaturi: kriogenske naprave / kriogenska tehnika
  16.      legén  tudigen -éna m (ẹ̑; é ẹ́) zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic legena
  17.      legénda  -e ž (ẹ̑) 1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja 2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku // nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva 3. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri komandant je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda ∙ knjiž. Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren 4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami 5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata
  18.      legendáren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na legenda 1: dramsko delo po legendarnih motivih / legendarne in mitološke pesmi 2. ki v resnici ne obstaja ali ni tako slaven, kot se o njem pripoveduje: legendarni kralj Matjaž; legendarni vitezi srednjeveških romanov 3. ekspr. ki vzbuja občudovanje, zlasti zaradi junaštva: legendarni Pohorski bataljon; legendarni junaki iz osvobodilnih bojev; komandant je postal legendarna osebnost / legendarna bitka; njegovo legendarno junaštvo legendárno prisl.: biti legendarno hraber
  19.      legendárnost  -i ž () lastnost, značilnost legendarnega: legendarnost motiva / prikazovati legendarnost bojev s sovražnikom / narodne junake je ljudstvo obdalo z legendarnostjo
  20.      legénden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na legendo: zbirati legendno blago / legendno občutje
  21.      genj  -gnja m (í) zool. sipi podoben glavonožec s parom trikotnih plavuti, Loligo vulgaris
  22.      malígen  -gna -o prid. () med. nevaren, škodljiv, poguben, ant. benigen: maligna bula; maligna novotvorba / maligna bolezen
  23.      medstêgenje  tudi medstégenje in medstêgnje tudi medstégnje -a [prvi obliki gǝn] s (; ẹ̑) knjiž. prostor med stegni: stisnil je roke v medstegenje in začel pripovedovati
  24.      metagenéza  -e ž (ẹ̑) biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim, prerod: metageneza pri klobučnjakih, mahovih
  25.      nèhomogén  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom ♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj

   57 82 107 132 157 182 207 232 257 282  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA