Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gen (126-150)

126.      fibrinogén  -a m (ẹ̑) biol., kem. beljakovina v krvni plazmi, iz katere nastaja fibrin: izločati fibrinogen ♪
127.      fílogenétičen  -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) filogenetski: filogenetična sorodnost / filogenetični razvoj ♪
128.      fílogenétski  -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na filogenezo: filogenetski izvor; filogenetska sorodnost / filogenetski razvoj ♪
129.      fílogenéza  -e ž (ȋ-ẹ̑) biol. evolucija: filogeneza rastlin ♪
130.      filogeníja  -e ž (ȋ) biol. evolucija: filogenija konja ♪
131.      fitogén  -a -o prid. (ẹ̑) biol. izvirajoč, nastal iz rastlin: fitogene usedline / fitogene rudnine ♪
132.      fólksvágen  in vólkswágen -gna [folksva-] m (ọ̑-á) osebni avtomobil zahodnonemške tovarne Volkswagen ♪
133.      fosgén  -a m (ẹ̑) kem. dušljivec, ki v pljučih hidrolizira v solno kislino: v prvi svetovni vojni so med drugimi bojnimi plini uporabljali tudi fosgen ♪
134.      fotogéničen  -čna -o prid. (ẹ́) ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za fotografiranje ali filmanje: fotogeničen obraz; on je zelo fotogeničen ♪
135.      glikogén  -a m (ẹ̑) kem. iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah, živalski škrob: presnavljanje hrane v glikogen; netopljivi glikogen ♪
136.      glikogénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od glikogen: glikogenska zaloga v jetrih ♪
137.      halogén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor ♪
138.      halogén  -a -o prid. (ẹ̑) kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli ♪
139.      halogeníd  -a m (ȋ) kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline ♪
140.      halogeníranje  -a s (ȋ) kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom ♪
141.      halogénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
142.      heterogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen ♪
143.      heterogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost heterogenega: heterogenost snovi / heterogenost prebivalstva ♪
144.      heterogénski  -a -o prid. (ẹ̑) redko heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi ♪
145.      hidrogén  -a m (ẹ̑) kem. vodik ♪
146.      hidrogeníranje  -a s (ȋ) glagolnik od hidrogenirati: hidrogeniranje plinov, premoga ♪
147.      hidrogenírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. uvajati vodik v spojino: hidrogenirati olje, premog ♪
148.      hidrogénkarbonát  -a m (ẹ̑-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline ♪
149.      hidrogénski  -a -o prid. (ẹ̑) voj. nanašajoč se na jedrsko strelivo največje sile: hidrogenska bomba, eksplozija; hidrogensko orožje / hidrogenska vojna vojna z uporabo jedrskega orožja ♪
150.      hidrogénsulfát  -a m (ẹ̑-ȃ) kem. kisla sol žveplove kisline ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226