Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge=a,b,c,d,e,* (92.580-92.604)


  1.      žgánčevka  -e ž (á) voda, v kateri so se kuhali žganci: odliti žgančevko ♪
  2.      žgánec  -nca m (á) nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode: drobiti, kuhati, mešati žgance; dobro zabeljeni žganci; žganci s kislim zeljem; govori, kot bi imel žgance v ustih / žganec je padel na tla grudica te jedi / ajdovi, koruzni žganci; krompirjevi žganci v katerih je krompir; mlečni žganci politi z mlekom ● ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
  3.      žgánek  -nka m (á) nav. mn., nar. vzhodno žganec: kuhati žganke / ajdovi žganki ♪
  4.      žganína  -e ž (í) 1. knjiž. žgana pijača: steklenica žganine 2. arheol. ostanki sežganega trupla ♪
  5.      žgánjar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor (rad) pije žganje: vpitje žganjarjev ♪
  6.      žgánjar  in žganjár -ja m (ȃ; á) kdor se (poklicno) ukvarja z žganjarstvom: žganjarji in vinarji ♪
  7.      žgánjarček  -čka m (ȃ) gastr. kozarec za žgane pijače: žganjarček in kozarec za vino ♪
  8.      žganjaríja  -e ž (ȋ) star. točilnica žganja; žganjarna: srečala sta se v žganjariji ♪
  9.      žganjáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. kuhati žganje: žganjarila sta dolgo v noč ♪
  10.      žganjárna  -e ž (ȃ) 1. točilnica žganja: bil je natakar v žganjarni 2. obrat za predelovanje zlasti sadja v žganje: delati v žganjarni ♪
  11.      žganjárnica  -e ž (ȃ) star. točilnica žganja; žganjarna: pijanci so posedali v žganjarnici ♪
  12.      žgánjarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žganjarje, pivce: žganjarska družba ∙ šalj. žganjarski bratec kdor rad pije žganje ♪
  13.      žgánjarski  in žganjárski -a -o prid. (ȃ; á) nanašajoč se na žganjarje ali žganjarstvo: žganjarska opravila / žganjarski kotel valjasto oblikovan kotel s kapo in hladilnimi cevmi za kuhanje žganja ♪
  14.      žgánjarstvo  in žganjárstvo -a s (ȃ; ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem zlasti sadja v žganje: žganjarstvo in vinarstvo ♪
  15.      žgánjce  -a tudi žganjcè -à s (á; ȅ ȁ) ekspr. manjšalnica od žganje: vince in žganjce ♪
  16.      žganjčè  -à s (ȅ ȁ) nar. žganjce: srkniti požirek žganjča ♪
  17.      žgánje  -a s (á) glagolnik od žgati, segrevati: žganje lesa / žganje oglja / žganje apna / žganje opeke / mučiti koga z žganjem podplatov ♪
  18.      žgánje  -a tudi žganjè -à s (á; ȅ ȁ) žgana alkoholna pijača zlasti iz sadja: kuhati, piti žganje; predelovati sadje v žganje; kozarček, steklenica žganja / naročiti dvojno žganje dvojno navadno mero, čašico žganja / na jedilnem listu je bilo tudi več žganj / češnjevo, figovo, hruškovo žganje; žganje iz žita ∙ ekspr. utopiti se v žganju postati hud pijanec ♪
  19.      žganjekúha  -e ž (ū) kuhanje žganja: kotel za žganjekuho ♪
  20.      žganjepítje  -a s (í) zastar. pitje žganja: odpovedati se žganjepitju ♪
  21.      žganjepívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) pije žganje: žganjepivci in kvartopirci ♪
  22.      žganjetòč  tudi žganjetóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž., redko točilnica žganja; žganjarna: zapreti žganjetoč ♪
  23.      žganjíca  in žganíca -e ž (í) nar. žganje: kuhati, piti žganjico; požirek žganjice; duh po žganjici ♪
  24.      žgáti  žgèm nedov., žgál (á ȅ) 1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti // imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo 2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo ♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati // s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno 3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline 4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate 5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge // ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal 6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče 7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma 8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo ● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati žgáti se 1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal žgóč -a -e 1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce 2. publ. nujen, pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj 3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati žgán -a -o: žgana glina; žgana opeka ∙ žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje ♦ arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega ♪
  25.      žgečkánje  -a s (ȃ) glagolnik od žgečkati: prijetno žgečkanje ♪

   92.455 92.480 92.505 92.530 92.555 92.580 92.605 92.630 92.655 92.680  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA