Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (6.369-6.393)


  1.      spotegováti  -újem nedov. (á ȗ) star. iztegovati: spotegovati noge / spotegovati vrat spotegováti se raztegovati se, daljšati se: kolona se je začela spotegovati / plamen se je spotegoval v višino ♪
  2.      spotíkati  -am nedov. (ȋ) povzročati, da se kdo pri hoji, teku zadene ob nastavljeno nogo, predmet: rad je spotikal sošolce; spotikali so se med seboj spotíkati se 1. pri hoji, teku z nogo zadevati ob kaj: spotikati se ob kamenje, korenine; na gozdni stezi so se spotikali / ekspr. noge so se spotikale od utrujenosti // ekspr. spotikajoč se iti: pod težkimi bremeni so se spotikali v breg 2. ekspr., navadno v zvezi z ob, nad izražati svoje nezadovoljstvo, slabo mnenje o kom, čem: spotikali so se ob njeno vedenje, nad izgubljanjem časa; ob vsakega se spotika; vsi se spotikajo nad njeno lahkomiselnostjo ● ekspr. pri govorjenju se spotika se mu zatika; ekspr. v življenju se je spotikal in padal delal manjše napake, moralno neprimerna dejanja spotikáje: spotikaje sošolca, je še sam padel; težko so ga nosili, spotikaje se skozi gozd spotikajóč -a -e: hropeč in spotikajoč se je stopal dalje ♪
  3.      spotíti  -ím dov., spótil (ȋ í) povzročiti, da postane kdo poten, znojen: hoja ga je spotila spotíti se 1. postati poten, znojen: bolnik se je spotil; od zadrege se je spotil // izločiti veliko potu: telo se mora spotiti 2. nav. ekspr. na svojem površju narediti kapljice: stene v kuhinji so se spotile / sadje se spoti spotèn -êna -o: spoten konj; ves spoten je prišel domov; prim. izpotiti ♪
  4.      spovréči  -vŕžem dov., spovŕzi spovŕzite in spovrzíte; spovŕgel spovŕgla (ẹ́ ȓ) vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod; izvreči: krava, svinja spovrže ♪
  5.      spoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do a) poznavanja česa: spoznati delovanje organa, telesa; spoznati lastnosti snovi b) védenja: spoznati resnico, zmoto; spoznal je, kaj pomeni njeno molčanje / ob tem delu je spoznal otrokovo nadarjenost / napenjal je oči, pa ni mogel spoznati, kaj je v jami ugotoviti 2. priti do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj: spoznati človeka po dejanjih / spoznati v kom iskrenega prijatelja // priti do poznavanja koga ali česa a) na osnovi neposrednega stika, srečanja: na potovanju spoznati nove kraje, ljudi b) na osnovi doživljanja: spoznati lakoto, trpljenje, udobje 3. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: spoznati koga že od daleč; spoznati koga po glasu, hoji; ni se jim dal spoznati / spoznati obleko, pisavo koga 4. publ. seznaniti: spoznati koga s kom; osebno se spoznati s kom / spoznati delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi / spoznati se z novim delom ● zastar. spoznali so mu premajhno plačo priznali, določili; publ. sodišče ga je spoznalo za krivega je odločilo, da je kriv; prijatelja spoznaš v nesreči; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona spoznáti se 1. nedov., v zvezi z na imeti s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: spoznati se na delo, glasbo, modo 2. dov. in nedov. znajti se, orientirati se: v gosti megli se ni mogel spoznati; ker se v mestu slabo spozna, se je izgubil spoznávši star.: spoznavši gospodarja, je pes nehal lajati spoznán -a -o: spoznani in nespoznani naravni zakoni; biti spoznan za krivega ♪
  6.      spoznaválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj spoznava, spozna: raziskovalci in spoznavalci resničnosti / dober spoznavalec človeških lastnosti ∙ knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere ♦ rel. svetnik, ki ni umrl mučeniške smrti ♪
  7.      spoznáven  -vna -o prid. (á ā) nanašajoč se na spoznavanje, spoznanje: spoznavni nagibi; razčleniti spoznavni proces / človekove spoznavne sposobnosti / spoznavna, etična in estetska vloga umetnosti / spoznavni znaki; spoznavno geslo / spoznavni večer družabna prireditev, katere namen je, da se udeleženci med seboj spoznajo ♦ filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja // ki se da spoznati: razlike so komaj spoznavne spoznávno prisl.: spoznavno doživljati svoja čustva ♪
  8.      správiti  -im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili omaro skozi vrata; kroglica je šla lahko ven, nazaj je pa dolgo ni mogel spraviti; spravili so se na vrh drevesa in kričali splezali, zlezli / spraviti les iz gozda zvleči, zvoziti; spraviti letake mimo straže pretihotapiti jih; ekspr. spraviti čevlje na noge s prizadevanjem jih obuti; z enim udarcem ga je spravil na tla podrl, prevrnil / odvetniku je uspelo spraviti ga iz zapora / od doma, od hiše spraviti koga pregnati, odpoditi, izriniti; spraviti oviro s poti odstraniti jo; spraviti luske z ribe ostrgati jih / spraviti madež s tkanine očistiti jo / spraviti lakoto s sveta odpraviti jo b) gre, pride kam z določenim namenom: nisem ga mogel spraviti k zdravniku / spraviti otroke v posteljo c) pride iz kakega položaja, v kak položaj: spraviti listje, zemljo na kup; spraviti kazalec naprave v navpičen položaj; spraviti se hitro pokonci vstati / ekspr. spraviti pijanca na noge doseči, da vstane; ekspr. spraviti vso hišo pokonci vse zbuditi, sklicati / spraviti podatke v medsebojno zvezo (miselno) jih povezati č) pride iz kakega stanja, v kako stanje: spraviti kaj iz ravnotežja / spraviti stvari v red urediti jih; spraviti stvari v sklad uskladiti jih / spraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; spraviti koga v bes, obup, zadrego; spraviti koga v nesrečo onesrečiti ga d) pride s kakega družbeno določenega položaja, v kak družbeno določen položaj: spraviti koga na boljše delovno mesto / spraviti koga iz organizacije; spraviti koga k vojakom, v šolo / spraviti ljudi pod svojo oblast podrediti si jih; pog. ta vladar je spravil podse velik del polotoka je osvojil, si je podredil 2. z glagolskim samostalnikom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da začne kdo ali kaj delati, kar izraža dopolnilo: spraviti konja v dir; spraviti napravo v gibanje / spraviti koga v jok, smeh / spraviti koga na drugačne misli 3. ekspr., v zvezi z ob narediti, doseči, da kdo kaj izgubi: spraviti koga ob denar, premoženje / spraviti koga ob čast, ob živce; spraviti koga ob glavo 4. narediti, da pride kaj s polja na določeno mesto: spraviti poljske pridelke, seno 5. dati kaj nazaj na določeno mesto: spravi igrače, danes se ne bomo igrali / spraviti meče v nožnice 6. dati kaj kam z namenom, da se tam lahko spet dobi, vzame: spraviti dokumente, slike; spraviti ključ pod predpražnik; spraviti na skritem, varnem kraju; dobro, skrbno spraviti / ekspr. kar spravi denar (v žep) sprejmi, vzemi ga; vzemi ga nazaj, ne sprejmem ga; spraviti si kaj za spomin 7. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: spraviti sprte sosede; spraviti se med seboj; spraviti se s sovražnikom ● pog., ekspr. s težavo je spravil iz nje kako besedo s težavo jo je pripravil do tega, da je kaj povedala; ekspr. spraviti koga spoti ubiti, umoriti ga; onemogočiti ga; evfem. spraviti koga s sveta povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; ekspr. spraviti si koga z vratu znebiti se, otresti se ga; ekspr. spraviti koga h kruhu doseči, da ima delo, zaposlitev; pog. spraviti koga k sebi doseči, da se zave; doseči, da si opomore; ekspr. spraviti koga na boben povzročiti prisilno dražbo, gospodarski propad; pog., ekspr. spraviti koga na hladno aretirati, zapreti ga; ekspr. spraviti koga na kolena pokoriti, premagati ga; spraviti koga na led prevarati, ukaniti ga; spraviti na noge ekspr. kopeli so ga spravile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. spraviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; ekspr. dogodek je spravil vso policijo na noge policija je začela akcijo; ekspr. spraviti dramo na oder doseči, da se uprizori, začne uprizarjati; spraviti koga na beraško palico povzročiti, da izgubi vse premoženje; ekspr. spraviti kaj na papir napisati; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. na svet je spravila tri zdrave otroke rodila; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ekspr. spraviti komu policijo na vrat pripeljati, privesti; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. ta bolezen ga je spravila pod rušo, pod zemljo zaradi nje je umrl; spraviti pod streho ekspr. deset cmokov spraviti pod streho pojesti; ekspr. spraviti hišo pod streho dograditi, dozidati; pokriti s streho; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; ekspr. spraviti prireditev pod streho uspešno jo izvesti; ekspr. spraviti koga pred puške povzročiti, da je ustreljen; pog. spraviti v denar prodati; ekspr. spraviti koga v grob povzročiti njegovo smrt; spraviti zadevo v javnost obvestiti o njej javnost; ekspr. urednik je pesmi spravil v predal jih ni objavil; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; pog. spraviti v promet stare zaloge prodati, porabiti jih; ekspr. spraviti koga v kozji rog premagati ga, biti boljši kot on; pog. spraviti vase skledo solate pojesti; ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; žarg., igr. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; spraviti skup, skupaj pog. ta izpit boš pa že spravil skupaj naredil, opravil; pog. ona ju je spravila skupaj seznanila; pomagala, da sta se zbližala; pog. ne morem spraviti skupaj toliko denarja zbrati, privarčevati; star. pismo skup spraviti s težavo napisati; pog. lepo prireditev ste spravili skupaj pripravili, organizirali správiti se pog. 1. iti (stran), oditi: končno so se spravili iz kuhinje; spravite se že domov, sit sem vas / spravi se mi izpod nog, izpred oči / spraviti se spat 2. narediti, da se pride v položaj a) ko se (lahko) gre, odide kam: hitro se spravi, ne moremo te čakati b) ko se (lahko) začne opravljati kako delo: spravil sem se k branju, k delu, pa me je nekdo zmotil / spraviti se h knjigi, k stroju / spraviti se na delo lotiti se dela, začeti delati; spravil se je na žgance in jih pojedel začel je jesti 3. v zvezi z na, nad napasti: trije so se spravili nanj, pa jim je bil kos / v časopisu se spraviti na koga, nad koga správljen -a -o: doma spravljen denar; seno je že spravljeno ♪
  9.      správljati  -am nedov., stil. spravljájte; stil. spravljála (á) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem delati, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spravljati zamašek iz steklenice; otroci so se spravljali na vrhove dreves plezali, lezli / spravljati les iz gozda vlačiti, voziti; spravljati izdelke na tržišče / pog. spravljati ljudi čez mejo delati, da pridejo ilegalno v tujino; spravljati ljudi pred sodišče / spravljati ovire s poti odstranjevati jih; spravljati madeže s preproge čistiti jo b) gre kam z določenim namenom: spravljati koga k zdravniku / spravljati otroke v šolo c) pride iz kakega položaja, v kak položaj: spravljati zemljo na kup; spravljati seno v kopice; spravljati napravo v vodoraven položaj / ekspr. spravljati onemogle na noge prizadevati si, da vstanejo / spravljati kaj v zvezo s kom (miselno) povezovati kaj s kom č) pride iz kakega stanja, v kako stanje: spravljati iz ravnotežja / spravljati stvari v red urejati jih / ekspr. spravljati koga k pameti; spravljati koga v nevarnost; tako ravnanje me spravlja v obup, zadrego d) pride s kakega družbeno določenega položaja, v kak družbeno določen položaj: spravljati svoje ljudi na boljša delovna mesta / spravljati koga iz odbora / spravljati ljudi pod svojo oblast podrejati si jih 2. z glagolskim samostalnikom navadno s prizadevanjem delati, da začenja kdo ali kaj delati, kar izraža dopolnilo: spravljati kaj v gibanje, nihanje / spravljati ljudi v smeh 3. ekspr., v zvezi z ob delati, da kdo kaj izgublja: spravljati koga ob denar / spravljati koga ob dober glas, ob dobro ime; spravljati koga ob živce 4. delati, da pride kaj s polja na določeno mesto: spravljati poljske pridelke 5. dajati kaj kam z namenom, da se tam lahko spet dobi, vzame: spravljati listine, plačane račune 6. s svojim delovanjem, vplivom si prizadevati, da kdo preneha imeti, kazati odklonilen odnos do koga: spravljati sprte prijatelje ● ekspr. s težavo je spravljal besede iz grla govoril; ekspr. spravljati sovražnike s poti ubijati, moriti; ekspr. spravljati kmete na boben povzročati prisilno dražbo, gospodarski propad; ekspr. spravljati otroke na svet rojevati; pog. spravljati v denar prodajati; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. spravljati skupaj denar zbirati, varčevati správljati se pog. 1. delati, da se prihaja v položaj a) ko se (lahko) gre, odide kam: nimam časa, pravkar se spravljam domov / že celo leto se spravlja na potovanje, pa se nikakor ne odloči b) ko se (lahko) začne opravljati kako delo: spravljati se k delu, k pisanju 2. v zvezi z na, nad napadati: rad se spravlja na šibkejše nasprotnike spravljáje: smejal se je, spravljaje zaslužek spravljajóč -a -e: spravljajoč poslušalce v smeh, je vse pozabljal ♪
  10.      sprebírati  -am tudi izprebírati -am nedov. (ȋ ȋ) nar. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebirati: sprebirati službe / pogosto sprebira ljubice menjava ♪
  11.      sprebráti  -bêrem tudi izprebráti -bêrem dov., stil. spreberó; sprebrál (á é) nar. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebrati: sprebrati delo / nič si ni sprebral ♪
  12.      sprédaj  prisl. (ẹ́) 1. izraža položaj pred čim v prostoru: iti spredaj; v kinu sedeti spredaj; manjše rastline sadimo bolj spredaj, večje bolj zadaj; daleč spredaj / šli smo v skupini, dva spredaj, dva zadaj / s prislovnim določilom kraja: igrali so se spredaj na vrtu; spredaj levo je še en stol; počakaj tu spredaj / pregled vsebine je spredaj (v knjigi) 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je glede na določeno smer pred drugimi deli, stranmi: to orožje se polni spredaj; bluza se zapenja spredaj; čevlji so spredaj odrgnjeni, umazani 3. v zvezi od spredaj izraža gibanje ali usmerjenost iz položaja pred čim: od spredaj ni pričakoval nevarnosti; osvetlitev od spredaj; tekmovalce je oviral močen veter od spredaj / slikati glavo od spredaj in od strani ● biti spredaj pog. tvoja ura je zmeraj spredaj prehiteva; v kmetovanju je bil v primerjavi z drugimi daleč spredaj je dosegel večje uspehe; pog. pri delu, športu je bil vedno kje spredaj med prvimi, boljšimi; ponoviti že spredaj omenjeno misel v prejšnjem, dotedanjem besedilu; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; prim. odspredaj ♪
  13.      sprednjenóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. plazilci, ki imajo razvite samo sprednje noge, Chirotes ♪
  14.      sprédnji  -a -e prid. (ẹ̑) ki leži, je spredaj pred čim: sprednji del ladje; sprednji konec palice / sprednji in hrbtni del oblačila; sprednja stran glave, hiše; sprednja stran kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi podatki / sprednje noge; sprednje in zadnje kolo ∙ žarg. avtomobil na sprednji pogon s pogonom na sprednji kolesi; star. sprednja soba predsoba ♦ lingv. sprednji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v sprednjem delu ustne votline; navt. sprednji krov del zgornjega krova pod poveljniškim mostom ♪
  15.      spremèn  -éna m (ȅ ẹ́) zastar. sprememba: nagel spremen vremena / v enem letu je nastal velik spremen ♪
  16.      sprémen  -mna -o prid. (ẹ̑) ki spremlja kaj, navadno a) kot dopolnilo: poslal mu je svoje pesmi s spremnim pismom / spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke b) kot posledica: spremni pojavi; spremne bolezni / spremne okoliščine ● spremna četa spremljevalna četa ◊ adm. spremni dopis; lingv. spremni stavek stavek, ki uvaja, spremlja premi govor; žel. potni listi in druge spremne listine vlakov ♪
  17.      spremeníti  -ím tudi izpremeníti -ím dov., spremêni tudi spreméni tudi izpremêni tudi izpreméni; spreménil tudi izpreménil (ȋ í) 1. narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo: spremeniti načrt, vsebino, zaporedje; vreme se bo spremenilo / spremeniti predpis, zakon / spremeniti obliko česa; ko jo je zagledal, se mu je obraz spremenil / spremeniti ceno; spremeniti količino, obseg / spremeniti svoje mišljenje, mnenje o čem // povzročiti, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: to doživetje ga je spremenilo; v mestu se je popolnoma spremenil / do mene, proti meni se ni spremenil 2. narediti, da kaj ni več isto, kot je bilo: spremeniti mejo, smer / spremeniti ime, naslov; spremeniti predmet pogovora / spremeniti kraj bivanja preseliti se 3. v zvezi z v narediti, povzročiti, da kaj postane kaj drugega: spremeniti sladkor v alkohol; poseko so spremenili v travnik; voda se spremeni v paro / iz preprostega fanta se je spremenil v domišljavca / spremeniti misel v dejanje uresničiti jo / zaporno kazen so mu spremenili v denarno; ljubezen se je spremenila v sovraštvo ● od jeze je spremenil barvo zardel je; prebledel je; iz zdravstvenih razlogov mora spremeniti podnebje mora živeti v drugih podnebnih razmerah; redko posteljnino spremenijo vsak dan zamenjajo; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; publ. moštvo je spremenilo rezultat v svoj prid je doseglo prednost v igri spremenjèn tudi izpremenjèn -êna -o: spremenjen načrt, vrstni red; njegov obraz je spremenjen; vsa spremenjena se je vrnila domov; ptice imajo sprednje okončine spremenjene v peruti ♪
  18.      spreméšati  tudi spremešáti -am tudi izpreméšati tudi izpremešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi drugače porazdelijo: spremešati fižol; zmes je treba dobro spremešati 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: spremešati barve ● knjiž. lase so mu spremešale prve srebrne niti pojavili so se prvi sivi lasje spreméšati se tudi spremešáti se tudi izpreméšati se tudi izpremešáti se pojaviti se skupaj, istočasno: žalost in veselje sta se spremešala v njegovem glasu / dogodki so se spremešali med seboj // dobiti značilnosti drug drugega: v mestu so se narečja spremešala / na tem področju se je prebivalstvo zelo spremešalo spreméšan tudi izpreméšan -a -o: navdušenje, spremešano z ganjenostjo; spremešano prebivalstvo ♪
  19.      spremetáti  -méčem dov., spremêči spremečíte; spremêtal (á ẹ́) knjiž. premetati: spremetati knjige spremetán -a -o: vse je bilo razbito in spremetano ♪
  20.      spremínjati  -am tudi izpremínjati -am nedov. (í) 1. delati, da kaj ni več tako, kot je bilo: spreminjati besedilo, načrt, vsebino; življenje se spreminja / listje že spreminja barve rumeni; spreminjati glas; spreminjati obliko česa; fizikalno, kemično se spreminjati; spreminjati se na bolje / spreminjati držo / spreminjati cene; spreminjati hitrost, količino, prostornino; število zaposlenih se spreminja // povzročati, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: taka srečanja človeka spreminjajo; življenje v samoti nas spreminja / otrok se je začel v novem okolju kmalu spreminjati 2. delati, da kaj ni več isto, kot je bilo: spreminjati meje; spreminjati smer / spreminjati imena, priimke / pogosto spreminja kraj bivanja se seli 3. v zvezi z v delati, povzročati, da kaj postane kaj drugega: spreminjati mehansko energijo v električno; spreminjati močvirja v rodovitno zemljo; voda se spreminja v paro / spreminjati se iz sovražnika v prijatelja / negodovanje se spreminja v jezo; ekspr. glina se pod njegovimi rokami spreminja v umetnino ● od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; pavovo perje se lepo spreminja se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih; časi se spreminjajo in mi z njimi ◊ lingv. zveneči soglasniki se pred nezvenečimi spreminjajo v nezveneče spreminjajóč tudi izpreminjajóč -a -e: človek, spreminjajoč naravo, spreminja tudi sebe; spreminjajoče se barve ♪
  21.      spréti 1 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ) povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom spréti se 1. medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prijatelja sta se sprla; spreti se zaradi dediščine; spreti se s sosedom 2. ekspr., v zvezi s s, z storiti kaj v nasprotju s tem, kar izraža dopolnilo: spreti se s predpisi, zakoni / spreti se s pametjo ∙ ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo spŕt -a -o: sprti sosedje; to sklepanje je sprto z logiko ♪
  22.      sprétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spretnega človeka: občudovati delavčevo spretnost; spretnost pri delu / za to delo je potrebna velika ročna spretnost; spretnost v vezenju / spretnost pri občevanju z ljudmi / vsako delo opravi z veliko spretnostjo zelo spretno // dejavnost, ki zahteva tako lastnost: prekosil ga je v marsikateri spretnosti / pletenje, kvačkanje in druge ročne spretnosti ♪
  23.      sprétnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na spretnost: spretnostne zahteve / spretnostna igra; spretnostne naloge, vaje ♦ šport. spretnostna vožnja vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti ♪
  24.      sprevréči  -vŕžem tudi izprevréči -vŕžem dov., sprevŕzi sprevŕzite in sprevrzíte tudi izprevŕzi izprevŕzite in izprevrzíte; sprevŕgel sprevŕgla tudi izprevŕgel izprevŕgla (ẹ́ ȓ) 1. spremeniti, zlasti na slabše: čas lahko sprevrže najboljša prizadevanja; svoj sklep je nenadoma sprevrgel; merila ocenjevanja so se sprevrgla / vreme se bo sprevrglo / kljub vsej skrbi so se mu otroci sprevrgli ∙ star. rastlina, žival se sprevrže izrodi, degenerira 2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevreči resnico; sprevreči smisel besed sprevréči se tudi izprevréči se v zvezi z v spremeniti se, zlasti v kaj slabšega: oblast se je sprevrgla v tiranstvo; veter se je sprevrgel v vihar / pozneje se je sprevrgel v nasprotnika revolucije / veselje se je sprevrglo v žalost ∙ knjiž. dan se je sprevrgel v noč znočilo se je sprevŕžen tudi izprevŕžen -a -o 1. deležnik od sprevreči: sprevržen smisel izjave; položaj je popolnoma sprevržen 2. ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: sprevržen človek; vsi jo imajo za sprevrženo / sprevržen nagon ♪
  25.      sprhnéti  -ím dov. (ẹ́ í) razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage: les, slama sprhni; deske na vlažnih tleh hitro sprhnijo; truplo sprhni v zemlji ∙ slabš. v takem okolju človek sprhni duševno otopi, postane nedejaven sprhnèl in sprhnél -éla -o: sprhnel les; sprhnele stopnice; sprhnelo listje ♪

   6.244 6.269 6.294 6.319 6.344 6.369 6.394 6.419 6.444 6.469  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA