Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (5.769-5.793)


  1.      reproducírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s fotografsko-tiskarskim postopkom delati posnetek slike, besedila: reproducirati fotografijo; slikar ni dovolil reproducirati svojih slik; reproducirati stare tiske / reproducirati sliko na znamki, v knjigi 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: reproducirati televizijsko sliko z magnetoskopskega traku; reproducirati glasbo s plošč / telefon slabo reproducira glas 3. ustvarjati kaj táko, kot že obstaja v stvarnosti: v laboratoriju so reproducirali razmere v vesolju 4. umetniško podajati: dirigent je skladbo prepričljivo reproduciral 5. knjiž. opisovati, ponavljati: v poročilu je reproduciral potek dogodka; priča ni mogla natančno reproducirati tega, kar je videla / njegovo izjavo so slabo reproducirali ∙ skušal je reproducirati, kar se je naučil obnoviti, povedati reproducírati se knjiž. razmnoževati se: biti sposoben reproducirati se reproducíran -a -o: dobro reproduciran dogodek; reproducirana glasba; ta slika je bila že večkrat reproducirana ♪
  2.      repúblika  -e ž (ú) 1. državna ureditev, v kateri je na čelu države za določeno dobo izvoljeni predsednik: odpraviti monarhijo in razglasiti republiko / ljudska republika v kateri so produkcijska sredstva last delovnega ljudstva; socialistična republika // država s tako ureditvijo: vse sosednje države so priznale novo republiko; meje republike; predsednik republike; gospodarski razvoj republike / parlamentarna republika v meščanskodemokratičnih državah v kateri sta vlada in predsednik vlade podrejena parlamentu; Francija je z novo ustavo leta 1958 dobila peto republiko; dan republike praznik razglasitve AVNOJ-a za zakonodajno in izvršno ljudsko predstavniško telo 29. novembra 1943; predsednik, predsedstvo republike; red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja / Socialistična federativna republika Jugoslavija 2. enakopravna, relativno samostojna državna enota v sestavu federativno urejene države: jugoslovanske republike in avtonomni pokrajini; enakopravnost republik; zadeve iz pristojnosti republike / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]; Socialistična republika Slovenija [SRS]; zbor republik in pokrajin // ozemlje, ki pripada tej enoti: prepotoval je že vso republiko ◊ jur. predsedniška republika v zahodnih državah v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko; zgod. beneška republika mestna država od začetka 9. do 18. stoletja s središčem v Benetkah ♪
  3.      rés  prisl. (ẹ̑) 1. navadno v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo: ne morem verjeti, da je res; tisto, o čemer se dosti govori, je navadno res; kaj bi tajil, ko pa je res; vprašanje je, če je res in koliko je res; to ni res; ugotovi, kaj je res in kaj ni / ekspr.: kar je res, je res; to ni nič res / to je res, da je drago, je pa dobro 2. ekspr. izraža podkrepitev trditve: tu je res dolgčas; razgled od tu je res lep; on je res sposoben človek; res ga je škoda / temu delu on res ne bo kos; tega denarja je hiša res vredna / iron. ti si pa res pameten / elipt.: nisem jaz kriv, res ne; tega ne vem, res da ne; se kaj bojiš? Ne, res ne // izraža začudenje, presenečenje: ali mi boš res naredil to uslugo; da je res prišel, kdo bi si mislil / ti si to napisal, ali res; vse boš sam plačal, kaj res 3. ekspr. izraža rahlo omejitev, pridržek: strokovnjak res ni, nekaj pa le ve / malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno lahko kdaj oglasil 4. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev: hudo je, res; res, to se ne spodobi / ali si se res vse naučil? Res; tega ne bi smel reči. Res, predaleč je šel // v zvezi z ne izraža pričakovanje pritrditve: saj se ti je samo zareklo, ne res; ne res, da boš tudi ti prišel / piše se tudi brez vejice: ne res da prideš; ne boš povedal očetu, ne res da ne // navadno okrepljen opozarja na trditev v dostavku: pa res, nisem se spomnil nanj; saj res, da ne pozabim, pismo si dobil / in res: oženil se je 5. v vezniški rabi, v protivnem priredju za uvajanje trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: res je bila večerja dobra, pa mi vseeno ni teknila; res zasluži, vendar mu velikokrat zmanjka denarja / res da ga boli, pa mu kljub temu ne bi bilo treba tako vzdihovati resda ● ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. kar praviš, je res, še preres izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi; sam.: knjiž. to je za nas vse veljavni res resnica, resničnost ♪
  4.      résa 1 -e ž (ẹ́) nav. mn. 1. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka: brezrokavnik je olepšala z resami; ruta z dolgimi resami / stoli, okrašeni z resami // kar je temu podobno: omelo z bombažnimi, sintetičnimi resami / lase na čelu si je počesala v rese 2. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: ta trava ima rese; trde ječmenove rese / moka je bila polna bodečih res 3. trša, daljša dlaka: rese v kožuhu kunca ◊ nav. mn., biol. migetalna resa majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka; nav. mn., bot. resa zelo zoženi zgornji del pleve ♪
  5.      resáva  -e ž (ȃ) geogr. sorazmerno raven, manj rodoviten svet, porasel zlasti z resjem: brin raste zlasti po resavah ♪
  6.      résda  in rés da prisl. (ẹ̑) 1. izraža podkrepitev trditve; res: njegova razlaga resda ni razumljiva 2. v vezniški rabi, v protivnem priredju za uvajanje trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: resda je še mlad, pa je že dovolj pameten; resda je revež, vendar tako hudo spet ni; prim. res ♪
  7.      reséda  in rezéda -e ž (ẹ̑) vrtn. nizka rastlina z majhnimi zelenkasto rumenimi dišečimi cveti: šopek resede in nageljnov; duh po resedi ♪
  8.      résen  -sna -o prid., résnejši tudi resnéjši (ẹ́ ẹ̄) 1. v povedni rabi ki se ne šali, smeje: zakaj si tako resen; postati resen // ki ne izraža, kaže veselosti: imeti resen obraz; resen pogled 2. ki pri svojem ravnanju, odločanju upošteva samo pomembne stvari: resen človek; življenje ga je naredilo resnega; za svoja leta je kar preveč resna // ki izraža, kaže tako ravnanje, odločanje: govoriti z resnim glasom; resno vedenje 3. ki zavzeto, odgovorno izpolnjuje svoje naloge, dolžnosti: resen delavec, študent / za tako delo je potreben resen človek // ki zahteva veliko mero zavzetosti, odgovornosti: resen študij; resno delo 4. ki ne vzbuja smeha, veselega razpoloženja: resna pesem / igra ima resno vsebino ♦ muz. resna opera v 18. stoletju opera s tragično, junaško vsebino 5. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko bolj zahteven: bere samo resno literaturo / resna in zabavna glasba 6. ki se nanaša na zelo pomembne stvari: resen pogovor // zelo pomemben: to je resno vprašanje / v svojem govoru je navedel nekaj resnih pomislekov 7. ekspr. o katerem se domneva, da bo imel slabe, hude posledice: resen gospodarski položaj; resna bolezen; poškodba je precej resna / resna napaka, nevarnost // hud, velik: zaplesti se v resen prepir; resna ovira ● ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; ekspr. nosi same resne obleke preprosto krojene, umirjenih barv résno prisl.: resno in zavzeto delati; resno se držati; resno sta se sprla ♪
  9.      résica  -e ž (ẹ́) 1. manjšalnica od resa: narediti resice; senčnik je okrašen z resicami; prtiček, ruta z resicami / lase na čelu si je česala v resice 2. nav. mn., anat. prstast ali listast izrastek sluznice, zlasti črevesne: premikanje resic / črevesne resice ♦ nav. mn., biol. migetalna resica majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka ♪
  10.      rèsk  medm. (ȅ) posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: resk, poči veja pod nogo; vzel je pismo, resk, resk, in vrgel koščke v koš ♪
  11.      reskrípt  -a m (ȋ) zgod. pismeni odgovor vladarja ali kakega drugega pomembnega predstavnika oblasti na prošnjo, pritožbo: čakati na reskript / kraljevi reskript ♪
  12.      resolúcija  -e ž (ú) javna izjava o pomembnem vprašanju, položaju, sprejeta na sestanku, zborovanju: resolucija je bila izglasovana na zadnjem kongresu; sprejeti resolucijo; resolucija o novih nalogah sindikata; uresničevati naloge in priporočila iz resolucije / prebrati resolucijo; poglavje resolucije ♦ jur. resolucija pravni akt, s katerim skupščina opozarja na vprašanja splošnega pomena in njihovo reševanje v republiki; zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909 ♪
  13.      resórpcija  -e ž (ọ́) knjiž. vpijanje, vsrkavanje: resorpcija hranilnih snovi, vlage ♦ biol. prehajanje tekoče snovi skozi kožo ali sluznico v telesna tkiva, limfo, kri ♪
  14.      restorán  -a m (ȃ) knjiž. restavracija, gostinski obrat: kosil je v dragem restoranu / sedeti v restoranu ♪
  15.      reševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: reševati ponesrečence izpod ruševin / reševati pohištvo iz goreče hiše 2. delati, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: reševati talce, ujetnike 3. delati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: reševati koga zadrege; reševati se tesnobe / pred obupom se rešuje v delo, z delom 4. delati, da kaj ogroženega a) ne preneha obstajati: reševati izumirajoče živalske vrste / reševati svoj ponos b) ostane v lasti osebka: reševati hišo s posojili 5. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: reševati znanstvene in strokovne probleme / rada rešuje uganke; reševati rebuse iz risb stvari, črk, znakov ugotavljati ustrezno besedo, stavek // delati, da kaj preneha obstajati: reševati nacionalno vprašanje / reševati spore 6. sprejemati, izrekati o čem končno sodbo, mnenje, sklep: reševati akt; reševati prošnje za lokacijsko dovoljenje / reševati dopise odgovarjati nanje ◊ šah. reševati problem z vnaprej določenim številom potez prizadevati si doseči mat pri določeni umetno narejeni poziciji rešujóč -a -e: pobegnili so, rešujoč si golo življenje ♪
  16.      rešítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od rešiti: čakati na rešitev / rešitev iz ječe je nemogoča / rešitev iz zadrege / rešitev pohištva iz goreče hiše / politična rešitev spora med državama / rešitev prošnje 2. kar (lahko) reši kak problem, vprašanje: odkloniti neustrezno rešitev; predlagati več rešitev / razpravljali so o idejnih rešitvah projekta; predstaviti več oblikovnih rešitev spomenika; uveljavljati nove tehnične rešitve // kar reši kako uganko, nalogo, zlasti beseda, število: povedati rešitev; vpisati rešitve v križanko; uganka ima več rešitev / rešitve pošljite na uredništvo časopisa; žrebati rešitve 3. navadno v povedni rabi kar (lahko) koga reši: edino beg je rešitev; skok v morje je rešitev / rešitev je, da se učiš tuje jezike / ekspr. lasten avtomobil je rešitev ◊ mat. celoštevilska, enolična rešitev; rešitev enačbe število, ki zadošča enačbi; šah. rešitev problema po številu vnaprej določene poteze, s katerimi se pri določeni umetno narejeni poziciji doseže mat ♪
  17.      rešljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost rešljivega: rešljivost naloge, uganke ♪
  18.      retikulín  -a m (ȋ) biol., kem. kolagenu podobna beljakovina, ki sestavlja nekatera vezivna tkiva: elastin, kolagen in retikulin ♪
  19.      rètransfêr  -ja m (ȅ-ȇ) fin. prenos deviznih sredstev na račun osebe iz druge države, ki je ta sredstva zaslužila ali vložila: opraviti retransfer / retransfer deviz ♪
  20.      retrospektíva  -e ž (ȋ) 1. knjiž. spominsko obnavljanje česa preteklega: retrospektiva pomembnejših dogodkov iz življenja // kar je rezultat takega obnavljanja: članek vsebuje nekaj zanimivih retrospektiv 2. lit. podajanje tega, kar se je zgodilo pred tem, o čemer se pripoveduje, kar se prikazuje: avtor v pripovedi pogosto zaide v retrospektivo / tehnika retrospektive // del literarnega, dramskega dela, v katerem se to podaja: dolge retrospektive motijo potek osrednje zgodbe 3. knjiž., s prilastkom prikaz, predstavitev pomembnejših zlasti likovnih, filmskih del iz daljšega preteklega obdobja: pripraviti retrospektivo slovenskega slikarstva; retrospektiva otroških filmov / retrospektiva impresionizma; retrospektiva znanega slikarja / zadnja knjiga je nekaka retrospektiva njegovega ustvarjanja ● publ. podati retrospektivo razvoja našega šolstva pregled; publ. iz retrospektive je bila odločitev napačna gledano nazaj ♪
  21.      revánša  -e ž (ȃ) 1. knjiž. povračilo, oddolžitev: pri dragem darilu je treba misliti na revanšo / opustil je misel na revanšo maščevanje / dati komu revanšo 2. žarg., šport. povratna tekma: dobiti, izgubiti revanšo ♪
  22.      réven  -vna -o prid., révnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima malo materialnih dobrin: reven človek; postati, biti reven; revna družina; revno prebivalstvo; reven kot cerkvena miš zelo / revnejši deli mesta; revne vasi 2. ki ima malo določene stvari: reven pašnik; revna in suha zemlja; revna nahajališča rude / z rudami, neustalj. na rudah revna država; izrazno reven jezik; pren. ker sem ostal doma, sem za nekaj doživetij revnejši 3. po vrednosti, količini zelo majhen: reven pridelek; revna pokojnina; revno plačilo / revna pomoč; revno čustvo, upanje 4. nav. ekspr. ki je slabe kakovosti: poslal ji je šopek revnih rož; pokrajina z revno travo / igra je precej revna // ki ima nepomembno vsebino: reven izgovor; revna misel / revno pismo 5. nav. ekspr. nerazkošen, skromen: revna hiša; revna obleka; revna oprema; revno kosilo 6. ekspr. vreden sočutja, pomilovanja: revna, zapuščena mati; vsa revna je obstala na pragu 7. star. slaboten, onemogel: klicala ga je z revnim glasom; bil je ves reven in shujšan; sram ga je bilo, ker ga je videla tako revnega révno prisl.: revno živeti; biti revno oblečen; sam.: revni in bogati ♪
  23.      revizíja  tudi revízija -e ž (ȋ; í) 1. pregled poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: opraviti revizijo; zahtevati revizijo; revizija knjigovodstva; revizija finančnega poslovanja; revizija računov 2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba ◊ jur. pismeno izraženo nesoglasje s pravnomočno sodbo, sklepom sodišča druge stopnje o civilnih zadevah ♪
  24.      revmatízem  -zma m (ȋ) bolezen zlasti gibalnega sistema zaradi vnetja, degeneracije, presnovnih motenj: imeti revmatizem; zdraviti revmatizem; kronične oblike revmatizma / mišični revmatizem; sklepni revmatizem ♦ med. akutni revmatizem ♪
  25.      réz  -a m (ẹ̑) 1. pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilom: z enim rezom je odrezal palico / napraviti rez na trebuhu živali // kar s takim pritiskom, potegom nastane: rez pri debelejšem blagu obšijemo; premazati rez; odstranjevati žaganje iz reza; iz reza je pritekla kri; globok, plitev, raven rez / operacijski rez je še zmeraj boleč / steblo je na rezu rjavo; pren., ekspr. rez med preteklostjo in sedanjostjo 2. les. ploskev, ki nastane z rezanjem: na rezu so dobro vidni jedro in kolobarji / čelni rez nastal z rezanjem pravokotno na vzdolžno os debla 3. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje; rezina: obarvati, pripravljati reze 4. agr. rez ž: rez drevja / opravljati rez v vinogradu / dolžina reza ● star. preizkusiti ostrino reza rezila ◊ film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; med. carski ali cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; um. zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto ♪

   5.644 5.669 5.694 5.719 5.744 5.769 5.794 5.819 5.844 5.869  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA