Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (576-600)



  1.      rent  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. v monarhističnih državah kdor ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestnik: določiti mladoletnemu kralju regenta / eden od treh regentov je odstopil 2. zastar. vladar: prestolonaslednik je postal regent
  2.      rentinja  in rentinja -e ž (é; ẹ̄) ženska oblika od regent: mati mladoletnega vladarja je postala regentinja / po kraljevi smrti je kraljica ostala regentinja
  3.      rentka  in rentka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od regent: določiti slaboumnemu vladarju regentko
  4.      rentski  in rentski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na regente ali regentstvo: regentsko obdobje / člani regentskega sveta
  5.      rentstvo  in rentstvo -a s (ē; ẹ̄) 1. v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestništvo: regentstvo je izdalo nov odlok / seja regentstva // položaj, funkcija regenta: odpovedati se regentstvu 2. zastar. vladanje: v dobi regentstva tega vladarja se je država okrepila
  6.      rest  -a m, mn. tudi resta s (ẹ̑) knjiž. izvleček iz starih listin, spisov: objaviti regeste; zbirka regestov / objaviti zgodovinske vire v regestih
  7.      regetáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) nar. vzhodno dreti se, kričati: srake so na ves glas regetale / soseda že ves dan regeta nad možem ● nar. vzhodno klopotci regetajo v vetru klopotajo, ropotajo
  8.      réntgen  -a m (ẹ̑) 1. rentgenski aparat: rentgen se je pokvaril; slikati z rentgenom 2. žarg. rentgenski pregled: poslati bolnika na rentgen // rentgenski oddelek: v službi je na rentgenu 3. fiz., do 1980 enota za merjenje obsevne doze ionizirajočega sevanja: meriti moč sevanja v rentgenih
  9.      rentgenizíranje  -a s () glagolnik od rentgenizirati: poslati bolnika na rentgeniziranje; rentgeniziranje pljuč
  10.      rentgenizírati  -am nedov. in dov. () presvetljevati ali slikati z rentgenskimi žarki, zlasti telesne dele, organe: rentgenizirati prsni koš, pljuča / rentgenizirati bolnika ∙ ekspr. rentgeniziral jih je skozi svoja debela očala ostro, predirljivo gledalteh. rentgenizirati kovinski ulitek
  11.      rentgenográm  -a m () med. rentgenski posnetek: rentgenogram kostnih zlomov ♦ teh. rentgenogram zvarjenih stikov
  12.      rentgenológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za rentgenologijo: kongres rentgenologov / zdravnik rentgenolog
  13.      rentgenologíja  -e ž () veda o rentgenskih žarkih in njihovi uporabi zlasti v medicini: razvoj rentgenologije / inštitut za rentgenologijo
  14.      rentgenolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rentgenologe ali rentgenologijo: rentgenološke preiskave / rentgenološki inštitut; rentgenološki oddelek bolnišnice
  15.      réntgenski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uporabo rentgenskih žarkov: rentgensko presvetljevanje; rentgensko slikanje zob / rentgenski aparat aparat za presvetljevanje ali slikanje telesnih delov, organov z rentgenskimi žarki / rentgenski oddelek v bolnišnici; rentgenski tehnik ◊ fiz. rentgenski žarki ali rentgenska svetloba elektromagnetno valovanje z majhno valovno dolžino, izvirajoče iz elektronov v atomih; rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; med. rentgenski izvid; rentgenski posnetek; rentgenska diagnostika; teh. rentgenska naprava za odkrivanje razpok v zidu; rentgenska preiskava ulitka réntgensko prisl.: rentgensko slikati prsni koš
  16.      rezt  -éta [tudi rǝz] m ( ẹ́) 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj dolgih, žalostnih rezgetov 2. rezgetanje: rezget konj / rezget strojnice
  17.      rezgetánje  -a [tudi rǝz] s () glagolnik od rezgetati: rezgetanje konja, žrebca / njeno rezgetanje se je razlegalo po celi hiši / rezgetanje strojnic
  18.      rezgetáti  -ám tudi -éčem [tudi rǝz] nedov., ẹ́) 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo // ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal rezgetáti se ekspr. z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta rezgetáje: kobila se je rezgetaje pognala proti čredi rezgetajóč -a -e: konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh
  19.      rezgetàv  -áva -o [tudi rǝz] prid. ( á) ki (rad) rezgeta: rezgetav žrebec ● ekspr. rezgetav smeh visok, rezek
  20.      rezgetéla  -e [tudi rǝz] ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki se (rada) smeje: še zmeraj hodi s tisto rezgetelo
  21.      gelj  -glja m (í) 1. nižje pog. zapah: zapirati vrata z rigljem 2. nar. prečno nameščen tram pri kozolcu; prečnik: povezovati stebre z riglji
  22.      geljc  -a [gǝl] m () nar. gorenjsko marjetica: šopek rigeljcev
  23.      ríngelšpíl  -a [gǝl] m (í-) nižje pog. vrtiljak: voziti se na ringelšpilu; ringelšpili in gugalnice
  24.      gelj  -glja m (ó) 1. vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada: vile imajo en rogelj odlomljen; roglji kopače; vilice s štirimi roglji // nav. ekspr. vsak od štrlečih delov česa: oblak je zakril rogelj luninega srpa; ovratnik s trdimi roglji / zvezda s petimi roglji kraki 2. redko rog, zlasti gamsov, srnjakov: gams z lepimi roglji / nož, nasajen na srnjakov rogelj 3. nar. ogel (tekstilnega izdelka): rogelj plenice / imeti denar zavezan v roglju rute ● nar. koroško kazati roglje kazati osle; ekspr. gorski roglji zelo koničasti vrhovi; star. klobuk na tri roglje trirogeljnikbot. rogelj del pernato deljenega lista; muz. roglja glasbenih vilic; navt. rogelj del jadra, kjer se stikata dva njegova robova; teh. rogelj vsak od delov veznega elementa
  25.      gedin  neskl. pril. (ẹ̑) v zvezi segedin golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA