Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ge (544-568) 
- pódgêslo -a s (ȍ-é) lingv. jezikovna oblika določene geselske besede, ki je v slovarju v okviru gesla prikazana samostojno ♪
- podólgem in po dólgem [u̯g] prisl. (ọ̑) vzporedno z daljšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: leči podolgem na klop; lestev položiti podolgem ob zid / preganiti list papirja podolgem; razrezati jabolčni zavitek podolgem in počez b) predmeta, ki pride v tak položaj: zlekniti se podolgem v travo; ekspr. telebniti podolgem v mlako ∙ ekspr. podolgem in počez prehoditi domovino v vseh smereh; vso; prim. dolg prid. ♪
- podrgetávati -am nedov. (ȃ) v presledkih drgetati: roke, ustnice podrgetavajo; spodnja čeljust mu podrgetava / podrgetavati v joku / lica so mu podrgetavala ♪
- pólinteligénca -e [ou̯] ž (ọ̑-ẹ̑) sloj polinteligentov, polinteligenti: v svojih romanih je prikazoval zlasti polinteligenco; nazori podeželske polinteligence ♪
- pólinteligènt -ênta in -énta [ou̯] m (ọ̑-ȅ ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo, polizobraženec: administratorke, nižji oficirji in drugi polinteligenti // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: ima sicer univerzo, vendar je kljub temu polinteligent ♪
- pólkrógeln -lna -o [u̯k-gǝl] prid. (ọ̑-ọ̑) ki ima obliko polkrogle: polkrogelni del kupole ♪
- pólokrógel -gla -o [ou̯-ǝu̯] prid. (ọ̑-ọ́) ki ni popolnoma okrogel: tanka, polokrogla ploščica / polokrogla dvorana polkrožna ♦ teh. vijak s polokroglo glavo ♪
- porezgetávati -am [tudi rǝz] nedov. (ȃ) v presledkih rezgetati: konj je porezgetaval od zadovoljstva ♪
- poščegetáti -ám tudi -éčem [čǝg in čeg] dov. (á ȃ, ẹ́) krajši čas ščegetati: poščegetal ga je po licu; poščegetati pod brado; nekaj mrzlega ga je poščegetalo za vratom / prijeten duh nas je poščegetal v nos; pren., ekspr. lepe besede so ga poščegetale okoli srca ∙ ekspr. žganje ga je poščegetalo po grlu povzročilo pekoč občutek ♪
- požgečkáti -ám [gǝč tudi geč] dov. (á ȃ) krajši čas žgečkati: kadar je šel mimo nje, jo je požgečkal; požgečkati pod brado, nosom; pren. njene besede so ga prijetno požgečkale ♪
- prágermánski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Pragermane: pragermanski običaji ♦ lingv. pragermanski jezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili germanski jeziki ♪
- pránger tudi prángar -ja m (á) zgod., nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilni steber: ogledali smo si pranger ∙ ekspr. v romanu je avtor postavil na pranger tedanje meščane in njihovo moralo osramotil, osmešil ♪
- prebégel -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki je prebegnil: prebegli vojaki ♪
- prégelj -glja m (ẹ́) agr. klin, s katerim se pritrdi jarem na oje: vtakniti pregelj ♪
- prenágel -gla -o [ǝu̯] prid. (á) 1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel prenáglo prisl.: prenaglo delati; prenaglo soditi ♪
- pribégel -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) knjiž. ki je pribežal: prijazno sprejeti pribegle ljudi; sam.: dati pribeglim hrano in stanovanje ♪
- prímogenitúra -e ž (ȋ-ȗ) jur. prvorojenstvo: načelo primogeniture ♪
- progesterón -a m (ọ̑) med. ženski spolni hormon, ki uravnava potek nosečnosti, ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: progesteron in estrogen ♪
- psihogén -a -o prid. (ẹ̑) psih. ki je duševnega izvora: organska in psihogena obolenja ♪
- quantité négligeable [kantité negližábl] m neskl. (ẹ̑-ȃ) knjiž., redko kar ni vredno upoštevanja: preteklost zanje ni quantité négligeable ♪
- razbégel -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) knjiž. ki se je razbežal: iskati razbegle otroke / razbegla čreda ♪
- reagénčen -čna -o prid. (ẹ̑) kem., v zvezah: reagenčni papir z raztopino reagenta prepojen papir; reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij ♪
- reagènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kem. snov, s katero se po značilnih reakcijah ugotavljajo vrste sestavin kake snovi: dodati raztopini reagent / kemični reagenti ♦ mont. flotacijski reagent ki se pri flotaciji dodaja vodi ♪
- régelc -a [gǝl] m (ẹ̑) nižje pog. predpis, pravilo: za to ni nobenih regelcev / delati po regelcih ♪
- régelj -glja m (ẹ́) bot. vodna ali močvirska rastlina s pernato deljenimi ali celimi listi in drobnimi belimi cveti, Lycopus ♪
419 444 469 494 519 544 569 594 619 644