Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (526-550)



  1.      óntogenéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) biol. spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti, osebni razvoj organizma: ontogeneza in evolucija
  2.      ontogeníja  -e ž () biol. ontogeneza
  3.      opísnogeométričen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na opisno geometrijo: opisnogeometrični problem / opisnogeometrična upodobitev
  4.      organon  -a -o prid. (ẹ̑) geol. ki je nastal iz organizmov: organogene kamnine; organogene usedline
  5.      órgelski  -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) nanašajoč se na orgle: orgelska glasba / napisal je več orgelskih skladb / orgelski koncert / orgelski mojster ♦ muz. orgelski register skupina piščali, ki daje ton enake barve; orgelska omara orgelsko ohišje; orgelske piščali; orgelsko ohišje // ekspr. po zvoku podoben orglam: orgelsko šumenje gozda / imel je orgelski glas zelo močen, zveneč
  6.      órogenéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje
  7.      pángermán  -a m (-) pristaš pangermanizma: navdušen pangerman
  8.      pángermanízem  -zma m (-) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: gre za obrambo slovanstva proti pangermanizmu
  9.      pángermánski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na pangermane ali pangermanizem: pangermanske ideje / pangermansko gibanje
  10.      pángermánstvo  -a s (-) v 19. stoletju pangermanizem: bojevito pangermanstvo
  11.      pártenogenétski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na partenogenezo: partenogenetsko razmnoževanje
  12.      pártenogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; deviška ploditev, jalorodnost
  13.      paton  -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča bolezen, bolezenski: patogeni mikrobi; patogene bakterije, klice
  14.      pátogenéza  -e ž (-ẹ̑) med. nastanek in razvoj bolezni: patogeneza raka
  15.      pénge  in péngö -a [-ge] m (ẹ̑) do 1946 madžarska denarna enota: sto pengov
  16.      perij  -a m (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najmanj oddaljena od Zemlje, prizemlje: obe orbiti sovpadata le v perigeju in apogeju
  17.      peugeot  -a [pežó -ja] m (ọ̑) osebni avtomobil francoske tovarne Peugeot: peugeoti in amiji
  18.      pobégel  -gla -o [ǝ] prid. (ẹ́) ki je pobegnil: pobegle taboriščnike so kmalu ujeli / njen pobegli mož je pisal; pren., ekspr. pobeglo otroštvo; sam.: stekel je za pobeglim in ga dohitel
  19.      pódslo  -a s (-é) lingv. jezikovna oblika določene geselske besede, ki je v slovarju v okviru gesla prikazana samostojno
  20.      podólgem  in po dólgem [g] prisl. (ọ̑) vzporedno z daljšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: leči podolgem na klop; lestev položiti podolgem ob zid / preganiti list papirja podolgem; razrezati jabolčni zavitek podolgem in počez b) predmeta, ki pride v tak položaj: zlekniti se podolgem v travo; ekspr. telebniti podolgem v mlako ∙ ekspr. podolgem in počez prehoditi domovino v vseh smereh; vso; prim. dolg prid.
  21.      podrgetávati  -am nedov. () v presledkih drgetati: roke, ustnice podrgetavajo; spodnja čeljust mu podrgetava / podrgetavati v joku / lica so mu podrgetavala
  22.      pólintelinca  -e [o] ž (ọ̑-ẹ̑) sloj polinteligentov, polinteligenti: v svojih romanih je prikazoval zlasti polinteligenco; nazori podeželske polinteligence
  23.      pólintelint  -ênta in -énta [o] m (ọ̑- ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo, polizobraženec: administratorke, nižji oficirji in drugi polinteligenti // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: ima sicer univerzo, vendar je kljub temu polinteligent
  24.      pólkrógeln  -lna -o [k-gǝl] prid. (ọ̑-ọ̑) ki ima obliko polkrogle: polkrogelni del kupole
  25.      pólokrógel  -gla -o [o-ǝ] prid. (ọ̑-ọ́) ki ni popolnoma okrogel: tanka, polokrogla ploščica / polokrogla dvorana polkrožnateh. vijak s polokroglo glavo

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA