Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (5.226-5.250)


  1.      prezéblost  -i ž (ẹ́) premraženost: zaradi prezeblosti ni mogel premakniti prstov ♪
  2.      prezébsti  -zébem dov., nam. prezébst in prezèbst; prezébljen tudi prezében (ẹ́) premraziti se: pojdiva v hišo, da ne prezebeš / noge so mu prezeble ● star. če zemlja ne prezebe, se spomladi težje obdeluje premrzne prezébel -bla -o: na okno prileti prezebel ptiček; lačni so in prezebli; vsa srečna jim je stiskala prezeble roke ♪
  3.      prezimoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zool. žival, ki prebije, preživi zimo v drugem kraju ali v otrplem stanju: največ spečih prezimovalcev je pri nas med glodavci; prezimovalci v tropskih krajih ♪
  4.      préža  -e ž (ẹ́) 1. glagolnik od prežati: preža na miš / biti premražen od dolge preže / hoditi, iti na prežo ∙ na preži ekspr. v takih časih mora biti človek na preži previden; vso noč je bil, stal na preži za hišo je prežal; ekspr. tako je ljubosumen na ženo, da je zmeraj na preži zmeraj pazi nanjo; miličniki so na preži za vlomilci čakajo nanje, da bi jih dobili 2. v prislovni rabi, v zvezi z v izraža položaj telesa, značilen za prežanje: mačka se je postavila v prežo; sključil se je v prežo in zadržal dih 3. lov. prostor, navadno na drevesu, kjer lovec čaka divjad: urediti, zgraditi prežo / nizka na tleh, visoka preža na drevesu ◊ etn. preža udeležba nepovabljenih fantov, prijateljev na svatbi; šport. smučarska preža drža z bolj ali manj upognjenimi koleni in hrbtom, ki olajšuje vzdrževanje ravnotežja; smuk v nizki, visoki preži ♪
  5.      prežáti  -ím nedov., prêži in préži; prêžal in préžal (á í) 1. čakati v določenem položaju, da se kaj ulovi: poglej mačko, kako preži; prežati na miš; žival preži na plen 2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: prežati na sovražno patruljo; razbojniki so prežali na popotnike; prežati za tihotapci; prežati v zasedi, za vrati / lovec preži na lisico // ekspr. živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: prežal je na priložnost, na ugoden trenutek, da bi ušel / vse mesto preži in čaka, kaj se bo zgodilo 3. ekspr. napeto opazovati: prežati iz skrivališča, izza ogla; preži kot jastreb, ris / prežala sta na okna, kdaj se bo prižgala luč / njegove oči prežijo 4. ekspr. biti kje, kažoč željo po čem: gostje so jedli, otroci pa so prežali za pečjo, če bo kaj ostalo // zelo želeti priti do česa, dobiti kaj: že dolgo preži na sosedovo posestvo; na to službo marsikdo preži 5. ekspr. groziti, pretiti: nevarnost preži na vsakem koraku; ob takem času prežijo v gorah plazovi 6. knjiž., ekspr. biti, obstajati: strašen molk preži nad vso dolino; globoko v duši mu je prežal sum / v njihovih očeh preži strah se kaže, odraža ● ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; star. gospodar je prežal za delavci, da ne bi postopali jih je strogo pazil, nadzoroval; na vsako mojo besedo preži kot pes na kost vsemu, kar rečem, trdim, nasprotuje, vse skuša zanikati, ovreči prežé: čakal je, preže na svojo žrtev prežèč -éča -e: prežeč na zajca, se je skril za grm; čakal je prežeč kot žival, ki čuti nevarnost; prežeč pogled; prežeča nevarnost; prežeče oči; prežeča žival; prisl.: tiger se mu je prežeče bližal; prežeče gledati, opazovati ♪
  6.      prežgáti  -žgèm dov., prežgál (á ȅ) 1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj: žerjavica je prežgala desko; pren., ekspr. zbal se je, da ga bo njegov pogled prežgal 2. s preveliko vročino poškodovati, uničiti: pri likanju je prežgala prt / suša je prežgala zemljo / sonce mu je prežgalo obraz zelo opeklo 3. preveč speči, scvreti: prežgati čebulo, mast; meso se je prežgalo 4. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežgala ga je zavest dolžnosti do domovine; bolečine so mu prežgale vse telo prežgán -a -o 1. deležnik od prežgati: prežgan obraz; zavreči prežgano čebulo; od sonca prežgana zemlja / prežgana juha iz prežganja ∙ pog., ekspr. ta pa ni po prežgani juhi priplaval je bister, prebrisan 2. ekspr. zvit, prebrisan: ta bo že naredil, da bo zanj prav, je dovolj prežgan / v vzkliku tat prežgani ♪
  7.      pŕga  -e ž (r̄) 1. nar. vzhodno oljne tropine: hraniti živino s prgami / oljne prge; biti suh in stisnjen kot prga 2. nar. neprijeten, zoprn človek: on je navadna, prava prga / kot psovka prga sitna ♪
  8.      pŕhanje  -a s (r̄) glagolnik od prhati: rezgetanje in prhanje konj / po prhanju se je bolje počutil; prhanje z mrzlo vodo ♪
  9.      pŕhati  -am nedov. (r̄) 1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati predse; prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust 2. umivati s prho: prhati otroka; vsak večer se prha // z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi 3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak ● redko kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; redko prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigati prháje: sopihaje in prhaje je lezel iz vode prhajóč -a -e: prhajoč se umivati; prhajoči konji ♪
  10.      prhnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. razpadati, razkrajati se zlasti zaradi delovanja vlage: les, slama prhni; truplo prhni v zemlji; podrto deblo na dežju hitro prhni; pren., knjiž. zdelo se mu je, da v njem odnos do tega prhni 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: kaj bi tu prhnel in čakal / prhneti v taborišču prhnèč -éča -e: prhneče listje ♪
  11.      prhnôba  -e ž (ó) razpad, razkroj organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: zavarovati les proti prhnobi; duh po prhnobi ♪
  12.      pri  predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦ geogr. Besnica pri Kranju // za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon 2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu // za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: bil je štiri leta pri partizanih; sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi // za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil 3. za izražanje bivanja, obstajanja a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših 4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju 5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu // za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi 6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati // navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju 7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna 8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil 9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je sto dinarjev pri kilogramu; blago se je podražilo za dvesto dinarjev pri metru 10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam ● pog. biti, ležati pri dekletu imeti spolni odnos, spolne odnose; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače natihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven nič ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh ♪
  13.      pri...  ali prì... predpona (ȉ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti, prišiti, privezati / prisesti c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: priliti, primešati, prizidati / priračunati, prišteti č) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: pričakati, pridobiti, priklicati / priučiti se za zidarja d) delnosti dejanja: prikrivati, pripreti / prirezati, pristriči e) začetka dejanja: prisluhniti, prisvetiti, prižgati f) istočasnosti, vzporednosti dejanja: prigrizovati, pripevati g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): prigoditi se, prijaviti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: pridelek; prihajanje; prizidek 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pribrežen, prikot, primorje, prizemen ♪
  14.      priblížati  -am dov. (ȋ) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine delovnim ljudem omogočiti jim uživati jih 3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam priblížati se 1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji 2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda 3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu 4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala 5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti ● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala približávši zastar.: približavši se vasi, je opazil ogenj priblížan -a -o: predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem ♪
  15.      približeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približeval svojo nogo k njegovi, da bi ga spotaknil; sliko si je približeval in oddaljeval / daljnogled mu je približeval oddaljene kraje 2. delati, povzročati, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: približevati ljudem umetnost s pogovori / knjige nam približujejo tuje dežele; opazovanje nam približuje stvarnost 3. delati, da je kaj bolj ustrezno čemu: približevati šolo proizvodnji približeváti se 1. premikajoč se prihajati bližje čemu v prostoru: približevati se hiši; namesto da bi se približevali cilju, so se oddaljevali; boječe se je približeval materi; le počasi so se približevali vrhu / koraki se približujejo 2. prihajati časovno bližje: noč, zima se približuje; čutil je, da se približuje napad 3. vzpostavljati prijazno razmerje s kom: začel se ji je plaho približevati / tujim ljudem se ne približuje rad 4. postajati kakorkoli podoben, soroden: približevati se idealu / njegova umetnost se približuje ljudski umetnosti 5. prihajati do tega, da se kaj skoraj doseže: približevati se življenjskemu cilju / približevati se postavljeni normi približujóč -a -e: približujoča se nevarnost, vojska ♪
  16.      pribóčnik  -a m (ọ̑) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim: generalov pribočnik / bataljonski pribočnik ♪
  17.      pribrenčáti  -ím dov., pribrénči in pribrênči; pribrénčal in pribrênčal (á í) brenčeč prileteti: čebele, muhe pribrenčijo / ekspr. še nekaj krogel je pribrenčalo mimo njega / ekspr. po cesti je pribrenčal avtomobil hitro pripeljal ♪
  18.      pricingljáti  -ám dov. (á ȃ) cingljajoč pripeljati: po dolgem čakanju je tramvaj le pricingljal; sani so pricingljale pred hišo / ekspr. pricingljal je s šopom ključev cingljajoč prišel ♪
  19.      príča  -e ž (í) 1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem: priče ga obtožujejo; zapriseči pričo; zaslišati priče; soočiti obdolženca s pričami; nezanesljiva, pristranska priča; opirati se na izjave, navedbe prič; stranka in priče; biti, nastopiti na razpravi kot priča / obremenilna priča 2. kdor je navzoč ob kakem dogodku z namenom, da potrdi njegovo veljavnost: poklicati, prositi koga za pričo; narediti oporoko pred pričami; podpisati se kot priča / biti za pričo pri poroki / oporočna priča; (poročna) priča 3. kdor je navzoč ob kakem dogodku: priče so pripovedovale, kar so videle; v tej samoti se ni bilo bati nobene priče; imeti priče in dokaze; ekspr. po besedah še živih prič se je to res zgodilo / vi vsi ste priča, priče, za pričo, da sem mu denar vrnil vi vsi vidite; vi vsi lahko potrdite; biti priča nesreče biti navzoč pri nesreči, videti jo; nehote je bil priča njunemu pogovoru ga je slišal, bil navzoč pri njem; v svojem poklicu je bila priča mnogim družinskim tragedijam je lahko opazovala, spoznala mnoge družinske tragedije 4. s prilastkom izraz, znamenje česa: knjiga je zanimiva priča razburkane dobe; s tem gradom so porušili zadnjo pričo preteklosti; ekspr. barake, živa priča revščine / tvoja pisma so nam priča, da še nisi pozabil na dom dokaz // kdor kaj potrjuje z življenjem, ravnanjem: biti priča resnice 5. zastar. zgodba, pripoved: spomnil se je očetove priče / verjeti babjim pričam čenčam 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pri priči brez odlašanja, takoj: pri priči se je lotil dela, začel pomagati / pri priči se je streznil / pri tej priči moraš iti takoj (zdaj); pri tisti priči se je vrnil takoj (tedaj) ● publ. že imena igralcev zagotavljajo, da bomo priča odlični predstavi da bo predstava odlična; ekspr. bog mi je priča, da ne lažem izraža podkrepitev trditve; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval; brez priče, brez prič govoriti s kom brez prič ne da bi bil še kdo navzoč; ekspr. brez vsake priče se je hotel posloviti od doma ne da bi ga kdo videl, opazil; ekspr. se bova že srečala brez prič na samem; objel jo je v pričo ljudi vpričo ◊ jur. identitetna priča s katero se doseže identiteta; kriva priča; rel. Jehovina priča pripadnik verske sekte, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje; prim. pričo ♪
  20.      pričákati  -am dov., pričákajte in pričakájte; pričákala in pričakála (á ȃ) 1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: odgovora ni pričakal; končno so pričakali prevod te pesnitve / po dolgem čakanju so le pričakali natakarja 2. ostati na kakem mestu do prihoda koga: goste so pričakali pred hišo; pričakati koga na letališču; slovesno pričakati / pričakala ga je z nasmehom sprejela // ostati na kakem mestu s sovražnim namenom do prihoda koga: pričakal ga je in ustrelil; pričakati sovražnika v zasedi / oče ga je pričakal s šibo 3. prebiti, preživeti čas do nastopa česa: pričakati začetek šolskega leta; ekspr. tako se je veselila izleta, da kar ni mogla pričakati jutra / novo leto je pričakal v veseli družbi ● star. ni pričakal svojega jubileja dočakal; ekspr. premišljevala je, s čim naj pričaka svojo lačno družino s čim naj ji postreže ob prihodu; knjiž., redko pričakal je, da je nehal vpiti, nato mu je odgovoril počakal; ekspr. življenje je ni ravno prijazno pričakalo imela je težko življenje pričákan -a -o: težko pričakano leto osvoboditve ♪
  21.      pričakovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pričakovati: dolgo pričakovanje ga je utrudilo / pričakovanje napada jih vznemirja / pisar. v pričakovanju vašega odgovora vas tovariško pozdravljamo 2. duševno stanje, v katerem se kdo, kaj pričakuje: pričakovanje se stopnjuje; njen obraz je izražal pričakovanje; biti poln pričakovanja; napeto, nemirno, veselo pričakovanje; trenutki pričakovanja / v pričakovanju je čas hitro tekel; živeti v pričakovanju 3. kar se pričakuje: njihovo pričakovanje se je uresničilo / na koncertu je izpolnil vsa pričakovanja / publ. turistični promet je avgusta zaostajal za pričakovanji / po pričakovanju so zmagali domačini ● publ. kongres je izpolnil, presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; ekspr. akcija je potekla proti (vsemu) pričakovanju je bila zelo uspešna; ekspr. predstava je uspela nad vse pričakovanje zelo, izredno; ekspr. s pričakovanjem gledajo v prihodnost z upanjem; ekspr. njegova žena je v (veselem) pričakovanju je noseča, bo rodila ♪
  22.      pričárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa: iz zemlje je pričaral zaklad / če bi mogel, bi ga ta trenutek pričaral sem; nenadoma je stopil v hišo, kot bi ga pričaral 2. ekspr. priklicati, ustvariti: zelena barva bazena pričara iluzijo zelenice v puščavi; zakril si je oči in si skušal pričarati njeno podobo ∙ domišljija mu je pričarala pred oči ljubljeni kraj v domišljiji je videl pričáran -a -o: pričarane podobe, sanje ♪
  23.      príčati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. pripovedovati na sodišču, kar se ve o kom, čem: nihče ni hotel pričati, čeprav so videli nesrečo; moral bo pričati; ožjim sorodnikom ni treba pričati; pričati proti komu; pričati za koga, zoper koga / pričati za prijateljevo nedolžnost ♦ jur. krivo pričati 2. nav. 3. os. biti izraz, znamenje česa: urejena kmetija priča o dobrem gospodarjenju; pohištvo v sobi je pričalo o preprostem okusu / bledica na njenem obrazu priča, da ni zdrava; pisani gozdovi pričajo, da je prišla jesen // star. izpovedovati, izražati: pričati ljubezen do dekleta; v pesmih priča njegovo čast in slavo ∙ knjiž. pričati resnico z življenjem, ravnanjem jo potrjevati 3. zastar. govoriti, pripovedovati: o tem so mi pričali prijatelji; kakor se priča, so bili ti kraji že zgodaj naseljeni / o tem dogodku pričajo zgodovinske knjige ♪
  24.      pričéti  -čnèm dov., pričél; nam. pričét in pričèt (ẹ́ ȅ) začeti: odprl je knjigo in pričel brati; pričelo jo je skrbeti, ker se predolgo niso vrnili / delo se prične zgodaj; tekmovanje se prične v sredo; zima se je že pričela / pričeti košnjo / srečanje so pričeli s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom / brezoseb. pričelo je deževati / elipt. ko se je hrup polegel, je govornik spet pričel začel govoriti / neustalj. predstava prične ob petih se začne pričénši zastar.: predelali so vso literarno zgodovino, pričenši s protestantizmom / pričenši z novim letom se je najemnina zvišala pričét -a -o: pričeto sliko je dokončal šele po več letih ♪
  25.      pričeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki o čem priča: mesto je ohranilo pričevalne spomenike preteklosti / pričevalna in umetniška vrednost knjige ● knjiž. govorjena beseda je najbolj pričevalna prepričljiva ♪

   5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA