Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (5.194-5.218)


  1.      pretočíti  -tóčim dov. (ȋ ọ́) s točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: pretočiti vino iz soda v steklenice / pretočiti kis skozi cedilo ● pretočiti kri za domovino preliti; ekspr. za njim so pretočili veliko solz so veliko jokali, žalovali; knjiž., ekspr. pretočiti svoja občutja v verze izraziti, izpovedati jih v verzih pretočíti se 1. tekoč preiti na drugo mesto: voda se je pretočila iz enega rezervoarja v drugega / pesek v peščeni uri se je pretočil 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: silna moč se je pretočila od moža do moža; njegova volja se je pretočila v poslušalce pretóčen -a -o: izmeriti količino pretočenega goriva; vino je pretočeno ♪
  2.      pretopíti  -ím dov., pretópil (ȋ í) 1. pretaliti: pretopiti kovino / pretopiti zlato v zlate palice; pren., ekspr. življenjsko izkustvo je pesnik pretopil v umetniški izraz 2. pog. zamenjati, spremeniti: pretopiti blago v denar; pretopiti denar v zlato; pretopiti dinarje v devize pretopíti se ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: mesečina se je pretopila v meglice / vsa sovražnost se je pretopila v naklonjenost ♪
  3.      pretrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresati krompir v gajbe; pretresa moko v manjšo vrečo 2. vsestransko proučevati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresati dokaze; pretresati predloge za izboljšanje česa / njegovi romani kritično pretresajo politična in družbena vprašanja / na sejah so pretresali tekoče probleme so se pogovarjali o njih 3. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti sočutje, žalost: taki dogodki človeka pretresajo / žalostni spomini ji pretresajo srce / Prešernove pesmi bralca pretresajo vzbujajo v njem občudovanje 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: državo so pretresali notranji boji, hude krize; svet pretresajo državljanske vojne / pretresali so ga dvomi; veselje, žalost pretresa njeno srce 5. ekspr. biti, pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom pretresa dolino; kriki pretresajo zrak; streljanje pretresa temo ● ekspr. mraz mi pretresa kosti zelo me zebe; star. mrzlica ga je pretresala tresla; star. ude mu pretresa strah zelo se boji pretresajóč -a -e: svet pretresajoče krize ♪
  4.      pretrésti  -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́) 1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce 2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati // s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše 3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla ● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali pretrésen -a -o: globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno ∙ pretresen do solz zelo, močno ♪
  5.      pretŕga  -e ž (ȓ) nar. pretrgano mesto, luknja: kukati skozi pretrgo v zavesi ● zastar. delala sta na vse pretrge na vse pretege ♪
  6.      pretŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala ∙ ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt ♦ anat. pretrgati himen 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače pretŕgati se ekspr. izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja ● žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano ∙ ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan ♦ avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo ♪
  7.      pretrpéti  -ím dov., tudi pretŕpel (ẹ́ í) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: četa je pretrpela hude izgube; pretrpeti mnoge krivice; marsikaj, veliko hudega je pretrpel / z oslabljenim pomenom: v bitki so pretrpeli poraz so bili poraženi; slikarstvo je pretrpelo velike spremembe se je zelo spremenilo ∙ zaradi svojih idej je moral pretrpeti smrt je bil umorjen // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega; prestati: to razočaranje sem že pretrpel, zdaj sem miren / pretrpeti nevarno bolezen preboleti 2. ekspr., s prislovnim določilom v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: toliko je pretrpela, naj bo zdaj srečna; veliko smo pretrpeli med vojno 3. star. prenesti, zdržati: človek več pretrpi, kot prej misli / njegovo srce te žalosti ni pretrpelo pretrpljèn -êna -o: pretrpljene bolečine; pretrpljena bolezen ♪
  8.      preudárjanje  -a s (á) glagolnik od preudarjati: odločiti se po dolgem preudarjanju / preudarjanje okoliščin ♪
  9.      preusmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmeriti vodni curek; preusmeriti vozilo / preusmeriti promet / preusmeriti rečno strugo; žarometi so se preusmerili; pren. materina smrt je preusmerila njegovo življenjsko pot 2. narediti, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmeriti politiko; preusmeriti delovni postopek / preusmeriti misli; pogovor se je preusmeril / preusmeriti pozornost na kaj drugega // spremeniti področje dejavnosti česa: preusmeriti proizvodnjo v izdelavo umetnih plošč; kmetje so se preusmerili v pitanje telet / preusmeriti industrijo v vojne namene 3. povzročiti pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: učenca so preusmerili v študij družboslovnih ved preusmérjen -a -o: preusmerjen promet ♪
  10.      preutrudíti  in preutrúditi -im dov. (ȋ ú ū) preveč utruditi: preutruditi bolnika s pogovorom; preutruditi žival; delavci so se preutrudili; zaradi dolge hoje se je preutrudil preutrújen -a -o: preutrujen človek; konji so bili preutrujeni; živčno preutrujena ženska ∙ knjiž., redko preutrujeni izrazi obrabljeni ♪
  11.      prevájati  -am nedov. (ā) 1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevajati dramo, roman; predsednikov govor so prevajali v več jezikov; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; največ prevaja iz nemščine in angleščine; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem 2. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevajati glasbo v barve; prevajati literaturo v filmski jezik / prevajati resničnost v literarne oblike 3. delati, povzročati, da kaj kam pride: slušne koščice prevajajo slušne dražljaje do notranjega ušesa; krvne žile prevajajo hranilne snovi; prevajati vzburjenje do mišic // biti tak, da more priti skozi to, kar izraža samostalnik: kovine dobro prevajajo električni tok; človeško telo slabo prevaja toploto prevájan -a -o: pogosto prevajan avtor ♪
  12.      prevalíti  -ím dov., preválil (ȋ í) 1. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli svoje osi: sam ni mogel prevaliti hloda; prijel ga je in prevalil čez hrbet; telovadec se je dvakrat prevalil naprej; prevaliti se z boka na trebuh // z valjenjem, kotaljenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prevaliti sod na podstavek; prevalil se je k njemu; prevaliti se čez ograjo, skalo 2. ekspr., navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: svoje dolžnosti je rad prevalil na druge; vso krivdo za neuspeh so prevalili nanj / večji del bremena so prevalili na ramena delavcev 3. publ., navadno v zvezi s pot prehoditi, prepotovati: danes je prevalil že več kilometrov dolgo pot ∙ ekspr. prevaliti klanec, sedlo priti čez klanec, sedlo prevalíti se 1. ekspr. iti mimo, čez, navadno v velikem številu: čakali so, da se bo sovražnik prevalil; čez deželo se je prevalila armada turistov 2. prevesiti se: pot se je prevalila navzdol; svet se tu prevali na drugo stran ● ekspr. od takrat so se prevalila že desetletja minila; redko deževno vreme se je prevalilo v sončno spremenilo ♪
  13.      prevaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr., navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prevaljevati bremena na druge ● bolni otrok se je nemirno prevaljeval po postelji premetaval ♪
  14.      preveličeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. dajati, pripisovati čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: preveličevati nevarnost, bolezenske težave; preveličevati svoje uspehe, zasluge / njegova napaka je, da rad preveličuje pretirava ♪
  15.      prevéncija  -e ž (ẹ́) knjiž. dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi; preventiva: ukvarjati se s prevencijo; vprašanja splošne prevencije // preprečevanje, zaščita: te ugotovitve nakazujejo, kakšna mora biti prevencija; prevencija hrbteničnih obolenj / oddelek za prevencijo splava ◊ jur. generalna prevencija odvračanje ljudi od kaznivih dejanj z zagrozitvijo s kaznimi; specialna prevencija odvračanje obsojenega storilca od izvršitve novega kaznivega dejanja ♪
  16.      prevésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kaj visi čez kaj: prevesil je noge čez rob ležišča; prevesil se je čez ograjo 2. z obešanjem česa pokriti, prekriti: prevesiti stene z blagom ● redko prevesiti klobase obesiti jih drugam prevésiti se 1. preiti iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: zaradi dodane uteži se je tehtnica prevesila / ko so nalagali tovor, se je ladja prevesila 2. spustiti se navzdol: cesta se tam prevesi / ekspr. dan se je že prevesil; pren. to so leta, ko se človeku življenje prevesi // ekspr., v zvezi z v preiti v kaj drugega: tam se breg prevesi v dolino / poletje se je prevesilo v jesen ● knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali; knjiž. tehtnica se je že prevesila je že jasno, odločeno prevéšen -a -o: prevešena ladja, tehtnica ♪
  17.      prevesláti  -ám dov. (á ȃ) z veslanjem priti z enega konca česa na drugega: preveslati jezero, zaliv ● ekspr. skupaj sta preveslala to vojno prebila, preživela ♪
  18.      prevêsti  -vêdem dov., prevêdel in prevédel prevêdla; stil. prevèl prevêla (é) 1. izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevesti neznane besede; prevesti roman; prevedel je njegovo vprašanje; prevesti iz slovenščine v nemščino; star. prevesti na slovensko v slovenščino; umetniško prevesti / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y 2. knjiž. narediti, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevesti formule v splošni jezik; prevesti svoja občutja v jezik glasbe / vaša vprašanja bom prevedel v bolj razumljiv jezik ♦ mat. s transformacijo prevesti enačbo višje stopnje v enačbo nižje stopnje 3. jur. uradno priznati nove pravice ali prilagoditi že priznane pravice novim predpisom: prevesti delavca na nove prejemke / prevesti koga v nov naslov 4. redko prepeljati: prevesti jetnike v drugo jetnišnico ● star. na sejmu se vsako leto prevede veliko živine proda, kupi prevedèn -êna -o: roman je dobro preveden; večji del vojaštva je bil preveden na fronto; bil je preveden v višji naslov ♪
  19.      prevéšati  -am nedov. (ẹ́) delati, da kaj visi čez kaj: prevešati noge čez rob ležišča; prevešal se je čez vodnjak prevéšati se 1. prehajati iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: čoln se je prevešal na desno 2. ekspr., v zvezi z v prehajati v kaj drugega: breg se tam preveša v dolino / pomlad se je že prevešala v poletje ♪
  20.      prevíjati  -am nedov. (í) 1. na novo a) povijati: previjati otroka b) zavijati: previjati knjige c) obvezovati: previjati roko / previjati rano č) navijati: previjati trak prevíjati se knjiž. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: previjati se skozi grmovje 2. viti se, vijugati se: reka se je previjala med visokima bregovoma ● knjiž. previjal se je kakor kača zvijal ♪
  21.      prevíšek  -ška m (ȋ) zastar. presežek: previšek pridelkov; previšek vode bo odtekal / tako ravnanje izvira iz previška njegove življenjske energije / s previškom svoje sreče je poživljal še druge s preobilico ♪
  22.      prevódnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od prevodnik: šota je slaba prevodnica toplote ◊ geom. razdalja med goriščem in poljubno točko elipse, hiperbole ali parabole ♪
  23.      prevòj  -ôja m (ȍ ó) 1. redko previjanje, previtje: mehanizem za prevoj traka v pisalnem stroju 2. lingv. zamenjava korenskega samoglasnika, zlasti sprednjega z zadnjim: prevoj, preglas in premet ● redko zdravnik je moral uporabiti čist prevoj povoj; redko ovratnik je bil na prevoju obrabljen na pregibu ◊ geom. točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja ♪
  24.      prevójen  -jna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na previjanje: prevojni mehanizem 2. nanašajoč se na prevoj 2: prevojni samoglasniki / prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja ◊ geom. prevojna točka točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja ♪
  25.      prevpíti  -vpíjem dov., prevpìl (í ȋ) v vpitju biti glasnejši kot drugi: zaman jo je skušal prevpiti / vpila je, da bi prevpila ropot motorja; pren., ekspr. te misli ni mogel prevpiti // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: skrb za otroka je kmalu prevpila vse drugo ♪

   5.069 5.094 5.119 5.144 5.169 5.194 5.219 5.244 5.269 5.294  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA