Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (469-493)



  1.      gerski  -a -o prid. (á) pog. taboriščen: lagerske barake / lagersko življenje
  2.      gev  -gva m (á) nar. vzhodno sod: polni lagvi
  3.      gev  -gve tudi lágva -e ž (á) star. velika steklenica: lagve z vinom
  4.      len  tudigen -éna m (ẹ̑; é ẹ́) zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic legena
  5.      lenda  -e ž (ẹ̑) 1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja 2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku // nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva 3. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri komandant je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda ∙ knjiž. Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren 4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami 5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata
  6.      legendáren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na legenda 1: dramsko delo po legendarnih motivih / legendarne in mitološke pesmi 2. ki v resnici ne obstaja ali ni tako slaven, kot se o njem pripoveduje: legendarni kralj Matjaž; legendarni vitezi srednjeveških romanov 3. ekspr. ki vzbuja občudovanje, zlasti zaradi junaštva: legendarni Pohorski bataljon; legendarni junaki iz osvobodilnih bojev; komandant je postal legendarna osebnost / legendarna bitka; njegovo legendarno junaštvo legendárno prisl.: biti legendarno hraber
  7.      legendárnost  -i ž () lastnost, značilnost legendarnega: legendarnost motiva / prikazovati legendarnost bojev s sovražnikom / narodne junake je ljudstvo obdalo z legendarnostjo
  8.      lenden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na legendo: zbirati legendno blago / legendno občutje
  9.      genj  -gnja m (í) zool. sipi podoben glavonožec s parom trikotnih plavuti, Loligo vulgaris
  10.      lonta  -e ž (ẹ̑) med. polovična mavčna opornica, ki se pritrdi s povojem
  11.      malígen  -gna -o prid. () med. nevaren, škodljiv, poguben, ant. benigen: maligna bula; maligna novotvorba / maligna bolezen
  12.      management  -a [ménedžment] m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vodenje podjetja: visoko razvit management // vodilni uslužbenci: vrhovni management
  13.      manager  in menedžer -ja [ménedžer] m (ẹ̑) 1. v kapitalistični ekonomiki vodilni uslužbenec podjetja; direktor, ravnatelj: družbo upravljajo managerji; odločilna vloga managerjev 2. publ. voditelj, organizator zlasti v gospodarstvu: biti manager turistične agencije; dober, nesposoben manager / turistični manager // poslovni vodja moštva, skupine, posameznika v poklicnem športu, popevkarstvu: pevko je spremljal manager; manager boksarja; moštvo z managerjem in trenerjem
  14.      managerski  in menedžerski -a -o [ménedžer-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na managerje ali managerstvo: opravljati managerske posle; prevzeti managerske naloge / managerska uprava / kandidati za managerske položaje v podjetjih / managerska bolezen bolezen, ki se pojavlja zlasti zaradi neprestane napetosti pri opravljanju organizacijskih in vodilnih del
  15.      managerstvo  in menedžerstvo -a [ménedžer-] s (ẹ̑) 1. v kapitalistični ekonomiki sistem, v katerem je večina bistvenih odločitev zaupana managerjem: razvoj managerstva 2. publ. poslovno vodenje podjetja: neuspešno managerstvo; vprašanje managerstva se postavlja že nekaj časa / managerstvo v športu
  16.      martinski  -a -o prid. (ẹ̑) nar. prekmursko, navadno v zvezi margetinsko jabolko jabolko, ki dozori konec meseca julija; jakobček: margetinska jabolka so že zrela
  17.      medstêgenje  tudi medstégenje in medstêgnje tudi medstégnje -a [prvi obliki gǝn] s (; ẹ̑) knjiž. prostor med stegni: stisnil je roke v medstegenje in začel pripovedovati
  18.      mera  -e ž () knjiž., ekspr. zlobna, hudobna, groba ženska: ne zaupajte tej megeri
  19.      mélange  -ea in melanž -a [melánž] m () tekst. izdelek iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: naročiti mélange / volneni mélange; neskl. pril.: mélange preja, tkanina / zelena mélange (barva) barva, ki jo tvorijo različne barve, med katerimi prevladuje zelena
  20.      metagenéza  -e ž (ẹ̑) biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim, prerod: metageneza pri klobučnjakih, mahovih
  21.      migetálen  -lna -o prid. () nav. mn., biol., navadno v zvezi migetalna resa, resica migetalka
  22.      migetálka  -e ž () nav. mn. 1. biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje: z migetalkami pokriti enoceličarji; gibanje, utripanje migetalk 2. anat. majhen nitast izrastek v nekaterih notranjih organih, ki povzroča gibanje tekočine ali sprejema dražljaje: migetalke v nosu, sapniku; šopi migetalk na slušnih čutnicah
  23.      migetálkar  -ja m () nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami, Ciliata: v morju živeči migetalkarji
  24.      migetánje  -a s () glagolnik od migetati: migetanje migetalk / pogosto se ponavljajoče migetanje pred očmi
  25.      migetáti  -ám stil. -éčem nedov., ẹ́) hitro, lahno se premikati sem in tja: plamenček migeta v vetru / igle so ji urno migetale med prsti / ekspr. ranjeni golob je še migetal s perutmi je mahal // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde migetajo z jasnega neba ● pred očmi mi migeta zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje migetajóč -a -e: migetajoče listje; migetajoče zvezde

   344 369 394 419 444 469 494 519 544 569  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA