Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ge (376-400) 
- halogén -a -o prid. (ẹ̑) kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli ♪
- halogeníd -a m (ȋ) kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline ♪
- halogeníranje -a s (ȋ) kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom ♪
- halogénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
- hámburger 1 -ja m (ȃ) pog. hamburška slanina ♪
- hámburger 2 -ja m (ȃ) zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran navadno v kruhu, žemlji: naročiti dva hamburgerja ♪
- hegeljánec -nca m (ȃ) filoz. pristaš hegeljanstva ♪
- hegeljánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hegeljance ali hegeljanstvo: hegeljanski nazori / delu se pozna vpliv hegeljanske filozofije ♪
- hegeljánstvo -a s (ȃ) filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hegeljanstva ♪
- hegemón -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
- hegemoníja -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
- hegemoníst -a m (ȋ) pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju ♪
- hegemonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim; hegemonistična politika ♪
- hegemonízem -zma m (ȋ) težnja po hegemoniji: velikodržavni hegemonizem ♪
- heterogén -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen ♪
- heterogénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost heterogenega: heterogenost snovi / heterogenost prebivalstva ♪
- heterogénski -a -o prid. (ẹ̑) redko heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi ♪
- hídroenergétika -e ž (ȋ-ẹ́) dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah: obstajajo ugodni pogoji za razvoj hidroenergetike // nauk o tem: ukvarja se s teoretičnimi problemi hidroenergetike ♪
- hídroenergétski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na hidroenergetiko: hidroenergetski objekti; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto / hidroenergetska osnova gospodarstva ♪
- hidrogén -a m (ẹ̑) kem. vodik ♪
- hidrogeníranje -a s (ȋ) glagolnik od hidrogenirati: hidrogeniranje plinov, premoga ♪
- hidrogenírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. uvajati vodik v spojino: hidrogenirati olje, premog ♪
- hidrogénkarbonát -a m (ẹ̑-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline ♪
- hidrogénski -a -o prid. (ẹ̑) voj. nanašajoč se na jedrsko strelivo največje sile: hidrogenska bomba, eksplozija; hidrogensko orožje / hidrogenska vojna vojna z uporabo jedrskega orožja ♪
- hidrogénsulfát -a m (ẹ̑-ȃ) kem. kisla sol žveplove kisline ♪
251 276 301 326 351 376 401 426 451 476