Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (3.476-3.500)


  1.      nèpriprávljenost  -i ž (ȅ-ȃ) stanje nepripravljenega človeka: naloge niso opravili zaradi svoje nepripravljenosti / nepripravljenost na življenje // pomanjkanje volje, hotenja za kaj: pokazati nepripravljenost za pomoč ♪
  2.      nèrazkrojljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razkrojiti: prepovedati uporabo nerazkrojljivih detergentov / knjiž. po analizi velike umetnine ostane pogosto še kak nerazkrojljiv element ki se ne da razčleniti ♪
  3.      nèrazpoložênje  -a s (ȅ-é) 1. stanje nerazpoloženega človeka: ni mogel skriti svojega nerazpoloženja; njegov glas je izražal nerazpoloženje / njegovo nerazpoloženje za pisanje traja že dalj časa 2. knjiž. nezadovoljstvo, nejevolja: s takimi govoricami se povzroča nerazpoloženje; ukrep je vzbudil splošno nerazpoloženje ● ekspr. nerazpoloženja do njega niso mogli skriti nenaklonjenosti ♪
  4.      nèrazumljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazumljivega: nerazumljivost učiteljeve razlage; razumljivost in nerazumljivost / nerazumljivost njegovega govorjenja je pri predavanju zelo motila nerazločnost ♪
  5.      nèrentabílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic nèrentabílno prisl.: nerentabilno investirati, poslovati ♪
  6.      nêrga  in nérga -e ž (ȇ; ẹ̑) slabš. kdor (rad) nerga: pustite doma vse nerge in večne nezadovoljneže; on je prava nerga ♪
  7.      neróda  -e ž (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: ne bo mogel priti na vrh, ta neroda / nič pametnega si ne izmisli, neroda je nespreten, neiznajdljiv človek / kot psovka zakaj pa ne pozdraviš, neroda nerodna ♪
  8.      neródnež  -a m (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: tisti nerodnež ji je kar naprej stopal na noge / pri delu si ne zna pomagati, nerodnež je nespreten, neiznajdljiv človek ♪
  9.      neródnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti ∙ zabresti v nerodnosti zabresti v težave ♪
  10.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo veliko ♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega ♪
  11.      nèslóga  -e ž (ȅ-ọ̄) kar je nasprotno, drugačno od sloge: nesloga med ljudmi ♪
  12.      nesmŕten  -tna -o prid. (ȓ) 1. ekspr. zelo slaven, čaščen: nesmrten pisatelj, umetnik / nesmrtne stvaritve / nesmrtna slava neminljiva / za to ima nesmrtne zasluge zelo velike 2. knjiž. neumrljiv: nihče ni nesmrten nesmŕtno prisl.: nesmrtno se proslaviti ♪
  13.      nesnága  -e ž (á) 1. umazanija: odstranjevati nesnago; tla so polna nesnage; okna so kar motna od nesnage / v tej hiši je velika nesnaga / ekspr. le kako more živeti v tej nesnagi umazanem okolju, prostoru 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: čas je že, da bi spodil to nesnago iz hiše / kot psovka molči, nesnaga grda ♪
  14.      nespéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nespeč, buden: mati ga je nespečna čakala do jutra / noči se zdijo nespečnim bolnikom zelo dolge ♪
  15.      nèspočít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni spočit: na pot je šel nespočit / nespočite noge ♪
  16.      nèspôlen  -lna -o prid. (ȅ-ȏ) ki je brez spolnih teženj: v romanu je prikazana kot nespolna ženska / nespolna ljubezen ◊ biol. nespolni rod nespolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom; nespolno razmnoževanje razmnoževanje brez oploditve ♪
  17.      nèspóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni sporen: nesporna lastnina; nesporna trditev, zahteva ♦ jur. nesporni postopek nepravdni postopek 2. publ. nedvomen, gotov: nesporen talent; čaka ga nesporen uspeh; njegove zasluge so nesporne / nesporno priznanje zasluženo nèspórno prisl.: nesporno ugotoviti kaj; nesporno kvalitetni solisti ♪
  18.      nêsti  nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš // dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti 2. navadno s prislovnim določilom povzročati a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino 3. nav. ekspr. iti h komu z namenom a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. partizani nesejo prostost še neosvobojenim bratom 4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel 5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala 6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / žarg., šport. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke 7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli 8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke 9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca ● redko leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vse naokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; žarg., šport. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost nêsti se s prislovnim določilom 1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas 2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava // širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust nesóč -a -e: zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva nesèn tudi nešèn -êna -o: odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje ♪
  19.      nestvòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. pošast, spaka: pred seboj je zagledala čuden nestvor / le kako je mogel pripeljati v hišo ta nestvor / nestvor domišljije ♪
  20.      nèsvét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige ♪
  21.      nèšólski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi ♪
  22.      nètákten  -tna -o prid. (ȅ-ā) ki mu manjka takta, olike: netakten človek; ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenje nètáktno prisl.: netaktno reči, se vesti / v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji; sam.: kako je mogel pripomniti kaj tako netaktnega ♪
  23.      netílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) knjiž. kdor neti ogenj: bil je dober netilec ognja / to so zavestni netilci vojne ♪
  24.      netílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) 1. knjiž. ženska, ki neti ogenj: netilka ognja v svetišču / bila je neutrudna netilka prepirov 2. star. vžigalnik, detonator: vžgala se je netilka na mini in nastala je eksplozija ♪
  25.      nétiti  -im, tudi netíti in nétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare // knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči 2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji netèč -éča -e: neteče besede ♪

   3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA