Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (3.419-3.443)


  1.      nèdólg  -a -o [u̯g] prid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ́) ekspr. ki ni zelo dolg, ni dolgotrajen: po nedolgi vožnji so se ustavili v majhnem, prijetnem mestu / v svojem nedolgem življenju ni imel dosti lepega ♪
  2.      nèdolóčenost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedoločenega: zaradi nedoločenosti roka se je delo zavleklo ◊ fiz. načelo nedoločenosti načelo, po katerem ni mogoče hkrati natančno določiti lege in hitrosti elektrona, atoma ♪
  3.      nèdomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka domiselnosti, izvirnosti: nedomiseln režiser; fant je nedomiseln / nedomiselna oprema knjige ♪
  4.      nèdomíšljenost  -i ž (ȅ-ȋ) značilnost nedomišljenega: nedomišljenost drame, vloge; nedomišljenost načrta ♪
  5.      nèdrág  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á; v pomenu neljub ȅ-ȃ) ki ni drag: za vsakdanjo uporabo je kupila nedrage skodelice za kavo / nosi prstan z nedragim kamnom / ekspr. ta človek ji ni nedrag ji je drag nèdrágo in nèdragó prisl.: nedrago prodati; sam.: rad bi kupil kaj nedragega; knjiž. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago ♪
  6.      nèduhóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni duhoven: telesni, neduhovni razvoj / neduhovna usmerjenost generacije ♪
  7.      nèdvómen  -mna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ne vzbuja dvoma, pomislekov: nedvomen dokaz; nedvomni znaki bolezni; nedvomna resnica / ekspr. čaka ga nedvomen uspeh / knjiž. pisateljeve biografske poteze v tej črtici so nedvomne očitne, jasne nèdvómno 1. prislov od nedvomen: nedvomno dokazati 2. publ. gotovo: novi ukrep bo nedvomno pripomogel k izboljšanju razmer; to je nedvomno velika skrb ♪
  8.      nèevidentíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni evidentiran: neevidentirano gradivo / neevidentirane zaloge živil ♪
  9.      nèevklídski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) geom., navadno v zvezi neevklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic ♪
  10.      nefrídij  -a m (í) nav. mn., zool. cevast organ za izločanje s pomočjo migetalk ali bičkov pri nevretenčarjih; izločalka ♪
  11.      nefróza  -e ž (ọ̑) med. bolezen, ki povzroči degeneracijo ledvične sredice ♪
  12.      negativitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. kar je, obstaja kot a) negativno, neprijetno: nezadovoljstvo, trpljenje in druge negativitete b) negativno, nepopolno: bil je razpet med negativiteto in idealiteto c) negativno, v objektivni resničnosti neobstoječe: motivi soneta so: neobstoječi cvet, praznota vaze in druge negativitete ◊ filoz. negativiteta po Heglu kar je v dialektičnem protislovju s čim ♪
  13.      nègíbčnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost negibčnega človeka: zaradi svoje negibčnosti ni mogel teči ♪
  14.      negodovánje  -a s (ȃ) glagolnik od negodovati: dogodek je izzval, povzročil negodovanje pri večini ljudi; sprejeti kak ukrep z negodovanjem; glasno negodovanje; negodovanje občinstva; ekspr. vihar negodovanja se je polegel ♪
  15.      nègospodárski  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organi ♦ ekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih // negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja nègospodársko prisl.: negospodarsko izkoriščati gozdove ♪
  16.      negoválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za negovanje: negovalno sredstvo za ustnice / kmetijske zadruge so opravile obsežna negovalna dela po gozdovih ♪
  17.      nehováti  -újem nedov. (á ȗ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje mineva ● zastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd ♪
  18.      nèidóč  tudi nèidòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) publ. ki se ne prodaja lahko, dobro: neidoči izdelki; zaloge neidočega blaga ♪
  19.      nèizčŕpan  -a -o prid. (ȅ-r̄) ki ni izčrpan: neizčrpane zaloge nafte / neizčrpan kredit / ostalo je še dovolj neizčrpanih možnosti / njegove telesne moči so še neizčrpane ♪
  20.      nèizčŕpen  -pna -o prid. (ȅ-r̄) ki se ne da izčrpati, izrabiti: neizčrpne zaloge / neizčrpen vir energije ∙ ekspr. v pogovoru o literaturi je neizčrpen lahko zelo dolgo razpravlja, govori o njej; ekspr. imeti neizčrpno zaupanje v koga zelo veliko ♪
  21.      nèizčrpljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neizčrpen: neizčrpljive zaloge / neizčrpljiv vir energije / ekspr. poslušal jo je z neizčrpljivo potrpežljivostjo zelo veliko ♪
  22.      nèizrabljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izrabiti: neizrabljivi energetski viri / plošče so trdne, skoraj neizrabljive ♪
  23.      neizrécen  -cna -o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu neizrécno prisl.: neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel ♪
  24.      nékaj  nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni; ekspr. saj bi mu nekaj rekel, pa se ne izplača / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: to je čisto nekaj drugega; videl sem nekaj lepega; nekaj malega pojesti; udaril ga je z nečim trdim; elipt. iz njegovih besed zveni nekaj kakor užaljenost / nav. ekspr., z dodatnim pojasnilom: nekaj je, kar me vznemirja; lahko bi mu omenil nekaj, česar ga je danes sram; nekaj bi vas prosil: ali bi mi hoteli pokazati pot; elipt. še nekaj: kako je z očetom 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav; kaj: če ti nekaj ni všeč, se kar pritoži; pravi, da nečesa podobnega še ni videl ● ekspr. on pa je nekaj ima pomembno funkcijo; pog. on je nekaj v sindikatu ima neko funkcijo; iron. razmere v tem podjetju so nekaj boljšega slabe, neurejene; ekspr. nekaj je na teh govoricah niso čisto neutemeljene; ekspr. to bi bilo nekaj zate bi ti ustrezalo, ugajalo; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; pog. ima nekaj s hrbtenico nima popolnoma zdrave hrbtenice; ekspr. dekle ima nekaj z njim ljubezensko razmerje; evfem. ptič je nekaj naredil se je otrebil; ekspr. ima se za nekaj boljšega za družbeno, družabno višje stoječo osebo; preg. boljše nekaj kakor nič; sam.: kaj je tisto nekaj, kar skrivaš ♪
  25.      nekdó  tudi nékdo nekóga zaim., nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ̄; ẹ̑ ọ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano osebo: nekdo prihaja; nekomu si pokimal; odšla je z nekom drugim / obdolžili so nekoga izmed nas ∙ ekspr. nekdo je pa danes silno priden ti 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno osebo; kdo: denar, ki si ga nekdo izposodi, ni njegova last; gledala je svojo dlan, kakor da bi bila nekoga drugega / iščejo nekoga, da bi ga obdolžili za poraz ♪

   3.294 3.319 3.344 3.369 3.394 3.419 3.444 3.469 3.494 3.519  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA